Potočnikovo vesoljsko plovilo v Kubrickovem filmu Odiseja 2001.
NASA.
V vesolje in nazaj
VOZNJA PO VESOLJU
ODISEJA 2001
Pričujoči izvod Potočnikove knjige je znak povezave vseh temeljnih pojmov nje-
govega posmrtnega življenja – ruski kozmonavti so jo namreč odnesli na Medna-
rodno vesoljsko postajo, trenutno edino človeško naselbino izven planeta Zem-
lje, izdalo in s kritiškimi predgovori opremilo pa jo je Kulturno središče evropskih
vesoljskih tehnologij – KSEVT, ki nadaljuje razvoj Potočnikovih zamisli. Knjiga ima
dva poštna žiga, in sicer iz Zvezdnega mesta in Mednarodne vesoljske postaje.
Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. Foto: Nebojša Tejić, STA.
Leta 1928 je izšla njegova edina knjiga z
naslovom Problem vožnje po vesolju – raketni geostacionarno orbito, katere pomen je prvi na-
generacije pionirjev vesoljskih poletov. Nepos- desetletij pozneje Arthur C. Clarke v reviji Wire-
motor, ki danes velja za eno temeljnih del prve
redno je vplivala na delo druge generacije ve-
soljskih pionirjev in dokončno utemeljila novo
vedo – kozmonavtiko oz. astronavtiko. Potočnik
je v njej pod psevdonimom Noordung objavil
več revolucionarnih prijemov za polete v brez-
težnost in vakuum, v prvem delu knjige pa je
spretno in jedrnato povzel znanje svojih pred-
hodnikov. Največja vrednost njegovega dela so
načrti vesoljske postaje, ki velja za prvo celovito
vesoljsko arhitekturo.
44
Vesoljska postaja naj bi bila umeščena na
tančno opredelil Potočnik, populariziral pa nekaj
less World. S kroženjem postaje in centrifugalno
silo bi se ustvarjala umetna težnost, ki bi človeku
omogočila daljše neprekinjeno bivanje v vesolju.
Vesoljski arhitekti z vsega sveta so posnemali Po-
točnikovo krožno obliko vesoljske postaje z vrte-
čim se obodom. Tik pred pristankom na Luni se je
celo pojavila v Kubrickovemu filmu Odiseja 2001,
ki je bil posnet po Clarkovi kratki zgodbi. Na geos-
tacionarni orbiti se danes nahajajo telekomunika-
cijski in informacijski sateliti z vsega sveta.
45