IDENTITETA IN DEDISCINA
ZA KONEC
Doseči želimo naslednje :
• zlomiti vsaj nekaj stereotipov , povezanih z migracijami ,
• pomagati ljudem razumeti , da smo tako ali drugače vsi migranti ,
• pokazati pozitivno plat tega dejstva z dosežki v znanosti in inovacijami , ki jih poznajo naše skupnosti ,
• imeti konstruktivne in pomenljive pogovore z različnimi ciljnimi skupinami ,
• približevanje in povezovanje različnih deležnikov ,
• promocija znanosti in tehnologije z drugačnega zornega kota .
IDENTITETA IN DEDISCINA
Lahko govorimo o povezavi med narodno identiteto ter tehniško / znanstveno dediščino ?
Verjamemo , da je odgovor da . Naš projekt je bil zgrajen okoli tega dejstva .
Najbrž to ni izključno slovenska značilnost , vendar smo zelo ponosni na » naše « znanstvenike , ki so uspeli v tujini , po drugi strani pa smo bolj zadržani , ko » tujci « uspejo pri nas . Radi bi , da bi ljudje razumeli , kako zavajajoča in ozkogleda je ta predpostavka in to je bil eden od razlogov , da smo uporabili zgodbe 14 posameznikov , ki s svojimi dosežki niso samo naredili razlike , ampak so to dosegli tudi kot posledico migracij .
Dva primera , ki predstavljata izziv : nosilka rekordov v bivanju v vesolju Sunita Williams se je rodila v ZDA očetu indijskega rodu in materi , ki je bila potomka slovenskih priseljencev . Pa vendar jo Slovenci sprejemajo za » pravo « Slovenko , pogosto nastopa v nacionalnih medijih in zdi se , da smo vsi nanjo zelo ponosni . Tudi najbolj skeptične je prepričala , ko je na Mednarodno vesoljsko postajo vzela tradicionalno kranjsko klobaso ! Njeno nasprotje je
Fritz Pregl , ki v Sloveniji vzbuja mešane občutke . Rojen je bil v Ljubljani ( glavnem mestu Slovenije ) slovenskemu očetu in nemški materi . Študiral in delal pa je v avstro-ogrskem cesarstvu in v kasnejših letih v Avstriji ( zaradi razpada cesarstva ), njegov delovni jezik je bila nemščina in ljudje so menili , da ni » dovolj slovenski «. Desetletja je bil izbrisan iz naših zapisov in knjig o zgodovini znanosti – čeprav je doslej edini dobitnik Nobelove nagrade slovenskega rodu .
Radi bi , da bi se naši obiskovalci zamislili nad pomenom delitve sveta na » našega « in » njihovega «, na » mi « in » oni «, da bi jim pomagali razumeti in ceniti , da skoraj nič ne traja večno in kar je danes » naše «, bo morda že jutri » tuje «. Radi bi , da bi pogledali onstran znanega , da bi prestopili različne meje , tako vidne in , kar je še pomembneje , nevidne .
ZA KONEC
Celoten projekt je plod različnih dejstev , očitnih in malo manj očitnih : begunske » krize « v Evropi , večnega vprašanja , kako narediti svet boljši , in preizpraševanja vloge muzejev v današnji družbi .
Za konec vam svetujemo , da prisluhnete slovenski reperski pesmi z naslovom ‘ Od ljudi za ljudi ’, ki jo izvajata Murat & Jose . Besede iz njune pesmi odlično povzemajo namen in bistvo naše razstave : »... ni važno od kje kdo prihaja , važ ’ n je kaj mu v glavi dogaja ...«.
9