AVSTRIJA
CELOVEC-BELJAK
19. JUL. 1908
/…/ Ko sem se razgledoval po ulici, se je v
meni nenadno prebudil turist, kakor da bi me
gore privlačile – jaz pa sem šel.
VZPON NA KEPO
2144 M
Dopoldne ob 11. uri sem krenil iz mesta pro-
ti jugu na Italianer strasse, ki je v bistvu glavna
cesta proti Trstu. Iz mesteca sem hitro prišel
118
na prosto, bolje rečeno med gore. Najprej sem
prišel v Villach Bad, kjer je veliko različnih term
in kopališč. Tukaj pa me je čakalo nič kaj prijetno
presenečenje, kajti kakor hitro sem zapustil kraj,
je začelo deževati. Najprej sem oblekel plašč iz
lodna, a je tako močno padalo, da sem se bal,
da bom kljub temu premočen. Bil sem prisiljen
pol ure stati pod košatim drevesom. Ko je dež
nekoliko pojenjal, sem krenil dalje, dokler nisem
prišel v majhno vasico, katere imena nisem uspel
izvedeti. Tukaj se od ceste odcepi manjša cesta,
ki preko vasic Teharče (Techanting) in Malošče
(Mallestig) pelje proti Ločam (Latschach).
Tukaj v Ločah (Latschach) sem proti severu vati na južni strani cerkve, kjer je že bila oznaka.
561 m nad morjem. Pred njim leži majhno kopa- ka, vodila je po kamnitem drobirju in koreninah,
videl Baško jezero (Faaker See), ki leži na višini
lišče Bače (Faak), ki je povezano tudi z železnico.
V Ločah sem vstopil v prvo gostilno, na kateri je
bilo več tabel. Na prvi tabli je pisalo, da se tukaj
lahko prijavljajo alpske nesreče, na drugi tabli
pa je pisalo, da rdeča oznaka pelje k Bertha-
-Hütteju proti Kepi. Vstopil sem in ker sem bil la-
čen, sem prosil za hrano. Gospodinja je bila zelo
dobrohotna in ko sem povedal, da sem turist iz
Budimpešte, je za 10 krajcarjev dala kruh, ki je
(vsaj v Budimpešti) vreden 5 krajcarjev, in šunko,
vredno vsaj 20 krajcarjev. Hkrati me je podučila,
v katero smer moram iti. Pot sem moral nadalje-
Že od samega začetka pot ni bila pretirano lah-
majhen potok sem moral prečkati kar dvakrat.
Pot je preko vasi Spodnje in Zgornje Rute (Unter
und Ober-Greuth) peljala v Ovčno (Outschena),
ki ima majhno cerkev. Od tam ni razgleda, kajti
pogled v vse strani zastirajo visoki iglavci. Ljud-
je tukaj živijo od gozdarstva, ki omogoča precej
dobro preživetje. Ko sem prispel, sem vstopil v
edino gostilno, katere naslov so mi dali v spodnji
gostilni. Tukaj sem dobil zastonj sesirjeno mle-
ko, suho klobaso in kruha, kolikor sem želel. Imel
sem izvrstno, mehko posteljo, za katero sem
odštel 20 krajcarjev. Dobro sem se naspal.
119