Znanje brez meja EKnjiga_Slo_spread | Page 114

MADZARSKA VESZPREM-VELIKA KANIZA (NAGY-KANIZSA) 1. JUL. 1908 Od tu naprej je bila pot skozi Nagytéténya enako dolgočasna, a sem se kmalu potešil, saj me je kmečka družina vzela na voz, na katerem sem se več kot uro premetaval do naselja Érd. Tu smo se ločili in spet sem pešačil, toda tokrat sem ob cesti opazil višnjo; splezal sem nanjo in Danes sem skozi naselja Kis-Komárom, se najedel. Tako sem s polnim želodcem krenil dalje preko Kis marton-puszte do Martonvására, kjer sem se spet lahko povzpel na voz in v ¾ ure 7. prispel v Pákozd. Tukaj sem moral poiskati pol poti med obema mestoma, prispel pa sem ga bilo doma. Na priporočilo več ljudi sem se vožnje prispel do Baracske. Ta vas je ravno na točno ob 12. uri. Na koncu vasi sem za kosilo po- jedel, kar mi je mati zapakirala za popotnico, in se za 1 uro odpočil. Preko Pettend-puszte, Kápol- nás-Nyéka, Velence in Sukorója sem zvečer ob 114 prenočišče. Iskal sem gospoda sodnika, toda ni vrnil na začetek vasi, kjer je bila pristava. Tukaj sem lahko prespal v hlevu, na kočiji. Res je, da bi lahko prespal, vendar sem spal zelo malo, tako nenavadno mi je bilo to za prvič. Salambok in Récse šel v Veliko Kanižo, nikjer jaz pa izključno madžarsko in nemško, zato se da sem prispel, če bi to vedel, ko sem krenil, ženska, ki je znala nemško, in moški, ki je govo- nič zanimivega, same njive. Zelo sem bil vesel, ne bi izbral te poti. Tukaj v Veliki Kaniži sem se usedel na vlak in se odpeljal vse do Varaždina. Tudi stalo je veliko, 1 forint in 5 krajcarjev, kar je bil skoraj dvodnevni viatikum. Takoj sem odšel k stari mami. Bila je zelo presenečena, komaj me je prepoznala. Ona govori samo hrvaško, nisva razumela. A sta nama v pomoč priskočila ril madžarsko, tako sta onadva tolmačila babici, kaj želim. Od kolodvora sem v prvo našel njeno stanovanje, pa čeprav je minilo 9 let, odkar sem odšel od tu. Vse je tako, kot je bilo, kadar sem odšel. Sčasoma sem se spomnil, kako je bilo takrat, ko sem bil tukaj. 115