KEFIR
Kefir je poseben fermentiran mlečni izdelek, ki je narejen iz mleka in kefirjeve kulture. Prvotno so ga izdelovali na Kavkazu iz ovčjega in kozjega mleka. Poseben je zaradi svojega okusa, ki je rahlo rezek, z vonjem po kvasovkah, kisel in v poletnih mesecih daje svežino. Njegova hranilna vrednost je v povprečju 251 kJ ali 60 kcal na 100 g. Hranilna vrednost variira glede na osnovno surovino – mleko, ki je lahko ovčje, kozje, kravje, polnomastno ali posneto. Kefir je vir beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, natrija, kalija, kalcija in fosforja. Zaradi zelo raznolike mikrobiološke slike se povsem razlikuje od drugih mlečnih izdelkov npr. jogurta in kislega mleka. Mikroorganizme, ki jih cepimo v mleko, se nahajajo v obliki kefirnih zrn. Kefirna zrna so sestavljena iz velikega števila različnih bakterij in kvasovk. Bakterije in kvasovke mlečni sladkor pretvorijo v mlečno kislino, etanol, ogljikov dioksid in ostale produkte. Mikroorganizmi po končani fermentaciji ostanejo v izdelku in zato kefir tudi blagodejno vpliva na našo prebavo.
Zdrava kefirna zrna so bele do svetlo rumene barve, z nagubano ali hrapavo površino, elastična in značilnega kiselkastega okusa. Po obliki spominjajo na cvetove cvetače. Najprimernejša so zrna premera do 1 cm. Če so zrna večja, jih z žlico razpolovimo. Pri večjih zrnih je možna okužba in gnitje zrn.
Priprava kefirja:
Kefir je dokaj enostaven za izdelavo. Potrebujemo 1 l pasteriziranega mleka, 1 žlico kulture mikroorganizmov v obliki kefirnih zrn, ki jih dobite v naši šolski trgovini. Zelo pomembno je, da pred pripravo kefirja, mleko segrejemo na temperaturo 90 °C in ga ohladimo na 25 °C. ohlajenemu mleku dodamo 1 žlico kefirjevih zrn, premešamo in pokrito posodo postavimo na plut. Temperatura v prostoru naj bo 20 – 25 °C in v 24 urah.