Zdrave novičke - Page 8

REPA

Repa sodi med korenovke in izvira iz Sredozemlja. Različni viri kažejo, da so jo uporabljali že Stari Grki in Rimljani. Najbolj znana je repa okrogle oblike. Spodnji del, ki raste v zemlji, je bele barve, medtem, ko je zgornji, ki gleda iz zemlje, vijoličast, rdečkast ali zelen, kar je odvisno od količine sončne svetlobe. Ne glede na obliko in barvo je okus posameznih vrst enak.

Repa vsebuje veliko balastnih snovi, ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, bogata je tudi z minerali, predvsem s kalcijem, magnezijem, fosforjem, železom, cinkom. Koren in listi so bogat vir vitaminov, zastopani so tiamin B1, riboflavin B2, niacin B3, vitamin C.

Ko izbiramo repo, se odločimo za nepoškodovane, manjše, mlade korene. Listi naj bodo svetlo zelene barve. Skladiščimo jo v suhem in hladnem prostoru.

Korene in liste pripravljamo presne, lahko jih kuhamo ali pečemo. Največkrat repo kisamo – fermentiramo in ji na ta način podaljšamo obstojnost.

BUJTA REPA

Sestavine:

•500 g kisle repe

•200 g svinjskega hrbta

•120 g prosene kaše

•50 g masti

•2 stroka česna

•1 čebula

•sol

•0,5 dL kisle smetane

Svinjski hrbet damo kuhat s kislo repo. Vode nalijemo toliko, da je vse skupaj komaj pokrito. Ko je repa že skoraj kuhana, zakuhamo vanjo prebrano in oprano proseno kašo.

Iz masti in moke naredimo svetlo prežganje in na njem prepražimo sesekljano čebulo ter česen. Razkuhamo ga z malo mrzle vode in zlijemo k repi. Jed dobro prevremo in po okusu solimo. Ko se vse skupaj zmehča, vzamemo meso iz repe, narežemo na rezine in vmešamo v jed.

Pripravila: Tatjana Šubic, univ. dipl .inž. živilske tehnologije

Zdrav recept: