70 let gorske re{evalne slu`be v Tr`i~u
posebno iz zraka. Pa ne danes. Jesenic in bolnice kar ni hotelo biti.
Postajam utrujen. Po~asi se ogrevam in s toploto prihaja ostra bole~ina v prste rok.
Kon~no heliodrom bolnice. Konec za nas in za~etek za Janka.
Lado Mraki~
Spomin dr. Petra Najdenova na Jankovo re{evanje
Popoldan, klic iz centra 112 za re{evanje! Je kdaj sploh pravi ~as za kaj takega? Vreme
je lepo, le nad Vr{i~em je nekam ~udno. Kmalu se vrnem, ne skrbite ...
Oprema, rokavice, pas, dereze, cepin in hitro na policijo. Vedno se mudi, da ne bo
helikopter kdaj prej tam kot jaz. ^akam ... ~akam, kje so, kaj je narobe? Pokli~em center
112: “Kje so, so `e poleteli?” Sledi odgovor: “So `e poleteli, so na poti k vam ...”
Pa jih ni od nikoder! ^as in dan pa minevata! Po~asi je lezel vame mraz in strah. Kaj bom
lahko sploh {e naredil? Pe{ bomo tako ali tako prepozni. Ponovni klic na 112. Kje so? Kaj
je narobe? Sledi odgovor: ”Policijskega helikopterja ne bo, prihaja voja{ki!” Krasno,
samo da pride. Smu~arji so v Kranjski Gori `e zapu{~ali smu~i{~a, jaz pa sem {e vedno
nemirno korakal pred policijsko postajo.
Helikopter! Kon~no! Gremo! Sedaj bo hitro. Ne, nekaj ni v redu? Vr{i~ je v tisti smeri, nas
pa premetava kot list v zraku. [e posadka je ~udno tiho. Vrhovi Mojstrovke in Jalovca so
pri~eli `areti, v Trenti pa je `e precej temno. Lado je povedal, da je spodaj mirno, pilot se
je zasmejal in nekaj pripomnil, kasneje pa dodal, da bomo spodaj lahko res zelo hitro.
Po kratkem pristanku se je ples proti Travniku nadaljeval. Nekaj ~asa levo, nato desno,
malo sede, spet le`e. Hvala bogu, `elodec je zdr`al. Plazovina je velika, povsem brez sledov kak{ne nesre~e. Kraj ve~krat preletimo, sledov o Janku ni nikjer opaziti. Poskusimo
na slepo. Po izstopu iz helikopterja se z Ladom pogrezneva do pasu v sneg in hitro ugotoviva, da iz tega ne bo ni~. Nikamor ne bova pri{la!
Na zahodu je bila le {e svetla ~rta dneva, ki je po~asi izginjal. No~ je bila vse bli`e. “Greva
nazaj, ni~ ni!”
Ob prihodu helikopterja je izginila {e tista toplota, ki sva jo oba ~uvala za bolj{e dni. [e
malo, pa smo v zraku. In takrat se prika`e ~rna pika v belem snegu. ”Je to Janko?”
Helikopter se pribli`a. Ponovno skok v sneg. Lado mi je podal lopatasta nosila in za~el
nekaj vpiti, pa ga zaradi vetra in hrupa nisem ni~ razumel.
Janko je le`al odkrit. Ob prihodu je malo dvignil roko. Vsaj nekaj. Na nosila in v
helikopter. Lepo sva si to zamislila, vendar sva se ob dvigu nosil z Ladom pogreznila v
sneg. Prvi, drugi poskus! Nekako je {lo. Rokavica se mi je strgala in ostala prilepljena na
91