Spomini na re{evanje Janka Megli~a
O re{evanju Janka Megli~a je Lado Mraki~ zapisal slede~e:
Obi~ajni za~etek: klic iz centra. Nesre~a v plazu. Lokacija prakti~no neznana. Ravno tako
stanje ponesre~enca. Soplezalec Slavko je v te`kih razmerah sestopil v Trento in zaprosil
za pomo~. Akcija ste~e. Helikopter, zdravnik in mo{tvo. Helikopter odobren. Z Matja`em
`e drviva v Trento. Slavko, vidno pretresen in zaskrbljen, nama opi{e pribli`no mesto
nesre~e. Ponesre~eni je Janko Megli~. Minute be`ijo skupaj z usihajo~im dnem. Vr{aci
nad dolino Trente se `e odevajo z ro`nato barvo. Oblaki nestrpno hitijo nekam proti
morju. V dolini je ~utiti mrzli dih zimske no~i. Medtem ko je v Bovcu neusmiljeno zavijala burja, je tukaj presenetljivo mirno. ^akava. Po uri in pol mi sporo~i pilot LPE, da z
njihovim helikopterjem ne bo ni~. Zaprosim za helikopter SV. Odobren. Dan se poslavlja. Sence na vrhovih postajajo temnej{e. Bo Janko vzdr`al? Dvomim! Saj `e naju z
Matja`em mo~no zebe. Stari ^ot, kot bi vedel, kaj pogre{ava, nama prinese toplega ~aja.
Kon~no! V slu{alkah zasli{im Kalanov glas. Povem mu, da je tukaj mirno in naj pristane
pri info centru TNP-ja. “To ti misli{, da je mirno,” mi odgovori. ^udno, ponavadi ni tak.
Ga skrbi no~, je slabe volje, ali ima samo slab dan?
Vstopim v helikopter. Z o~mi pozdravim Petra in `e se dvigamo. Kar naenkrat me nekaj
pritisne ob tla, takoj zatem pa imam rit `e v zraku! In se je za~elo. Premetavanje, levo,
desno, gor, dol, stroj drhti, kot nekdo, ki ga je strah. Skratka - ples. Ples sodobne tehnike
pod taktirko podivjane narave. Plesalcu zaupam, saj ga vodi izku{ena roka pravega mojstra svojega poklica. A vseeno v meni gloda ~rv dvoma. Ali bo ta kos jekla in elektronike
vzdr`al vse te pospe{ke in pojemke? Po~utim se tako nebogljeno, odvisen od tehnike.
Tega gorniki nismo vajeni. Ko bi imel vsaj padalo, da bi v primeru najhuj{ega izsko~il.
@e smo skoraj 100 m nad grebenom Travnika, ko vpra{am pilota, ~e me je morda
napa~no razumel glede na{ega cilja. “Ne, potrpi,” mi odgovori. @elodec se mi `e rahlo
kuja. Za~nemo se spu{~ati proti edinemu vidnemu plazu pod grebenom. Skoraj je `e
no~. Vse okoli nas je zavito v oblak vrtin~astega snega. S Petrom se ob doskoku na tla
pogrezneva v globok sneg. Komaj kaj razlo~iva. Helikopter se umakne in midva sku{ava
najti kako znamenje o nesre~i. Sama sivina in globok sneg. Prste na rokah imam `e rahlo
otrple. Spoznava, da z ga`enjem izgubljava dragoceni ~as. Zadnje upanje je helikopter.
Temna senca se nama zibajo~e pribli`a. Z veliko te`avo se vkrcava. S pilotom se zmenimo, da bo {e kako minuto vztrajal pri iskanju Janka. In ~ude`! Med dviganjem v zavoju
Peter opazi nekaj v snegu. Ko se pribli`amo, opazimo rahel dvig roke iz gmote, ki le`i v
snegu. “@iv je.” Ali je to po vsem tem ~asu sploh mo`no? Opotekajo~e se toliko spustimo, da Pete r izsko~i. Podam mu zajemalna nosila. Ko jih prime, me stati~na elektrika
tako v`ge v rit, da pomislim, da bom imel odslej dve luknji.
Janka poba{eva na nosila, pobereva nekaj kosov opreme v bli`ini in `e smo sredi plesa.
Dolino je `e zajela mrzla februarska no~. Na Vr{i~u gorijo lu~i. S Petrom dr`iva nosila z
Jankom, saj nas obupno premetava. Prstov {e kar ne ~utim. Lepa je zgornjesavska dolina,
90