Rojstni dan
ROJSTNI DAN
Janez Primo`i~
Vsak izmed nas z veseljem praznuje svojo obletnico rojstva, nazdravi in se poveseli s prijatelji. Nekateri izmed nas to praznujemo celo ve~krat, sam v {ali pravim, da imam dva
rojstna dneva.
Zgodilo se je na svetega [tefana dan leta 1997 v Stor`i~u. Na bo`i~, ko sem skrbel, da
se kuhinjska miza ni podrla pod te`o dobrot, me je obiskal Dejan, takrat {e te~ajnik AO
Tr`i~, z `eljo, da se skupaj povzpneva na Stor`i~ po Kramarjevi smeri.
Na [tefana zjutraj `e turirava mojo stoenko po poledeneli cesti pod Stor`i~, malo pred
koncem ceste se zgodi obrat za 180 stopinj, kar pa naju ni odvrnilo od najinega na~rta.
Avto v sneg, pa pot pod noge. Kmalu sva vstopila v steno. Bilo je kot v pravljici. Kamor
koli si zapi~il cepin, vse je dr`alo, kot v velikem ledenem slapu. Bile so res tiste razmere,
ki si jih samo `eli{. V splo{nem navdu{enju naju ni ni~ motilo, da se je poobla~ilo, in
samo vpra{anje ~asa je bilo, kdaj bo za~elo sne`iti, ali kot se je pozneje izkazalo,
de`evati.
Bilo je lepo, kmalu sva bila pri bivaku, kjer pa se nisva zadr`ala preve~ dolgo, temve~ sva
v istem tempu nadaljevala do vrha, od koder sem se javil domov Mariji, ki je `e kuhala
kosilo. Sedaj pa samo {e hiter sestop po Petem `relu pa domov. Nisem pa imel v mislih
tako hitrega sestopa.
Ko sva pri{la do mesta, kjer izstopi ^rn graben, prav tam, kjer pri sestopu poleti na poti
~ez [karjev rob sre~a{ prvo jeklenico, se mi je zazdelo nekaj ~udno, druga~e kot
obi~ajno. Dejanu sem rekel, naj malo po~aka, da to pogledam sam. Nisem pa veliko
gledal, saj sem naredil samo tri korake in pok, pod nogami sem za~util premik, potem
sem izgubil ravnote`je, v trenutku sem vedel - klo`a. Preden sem dobro padel na tla, sem
se `e zapi~il s cepinom, vendar sem kar naenkrat ob~util velik pritisk snega z obeh
strani, tega cepin ni zdr`al, in odneslo me je.
To~no sem vedel, kam me nese, saj sem Stor`i~ obiskoval redno `e ve~ kot {tirinajst let.
Pod mano je bil velik skok v Peto `relo, v katerem je kar nekaj skalnih pregrad. “Ali bo
tako skoraj doma sedaj vsega konec, ko sem preplezal `e toliko te`jega na razli~nih delih
sveta,” sem se vpra{al. Naslednja misel, ki me je ob{la, je bila: “Ali se bom zadu{il v snegu
ali si bom razbil glavo.” Kaj ve~ ni bilo ~asa razmi{ljati, kajti po mo~nem udarcu v kolena in nekaj desetmetrskem skoku v Peto `relo se je za~el nori tobogan.
82