Zbornik GRS _70 | Page 78

Nesre~a gozdnega delavca med osamosvojitveno vojno leta 1991 ki je ves ~as ~akala na cesti, prepeljal v ZDT. Tu je volan prevzel {ofer re{evalec, ki se je medtem na sre~o `e vrnil, jaz pa sem se kot spremljevalec usedel na obi~a jno mesto ob pacientu. Vo`nja do Splo{ne bolni{nice Jesenice je kljub uporabi opozorilnih znakov namesto obi~ajnih dvajset minut trajala petin{tirideset minut, ker so bile glavne ceste zaradi vojne blokirane in so bili potrebni {tevilni obvozi. Med drugim smo se morali peljati skozi Bled, Gorje in Ko~no. Med prevozom je bil ponesre~enec pri zavesti, smiselno je odgovarjal na vpra{anja, le dogodka se ni spominjal. Navajal je nekoliko te`je dihanje in to, da mu je vro~e. Nekaj minut pred prihodom v bolni{nico so se te`ave z dihanjem pove~ale, postajalo je kriti~no. Ob sprejemu v Splo{no bolni{nico Jesenice je bil ponesre~enec brez merljivega pritiska, {okiran, dihalno ogro`en, a {e pri zavesti. ^e bi prispeli le nekaj minut kasneje, bi bilo pre`ivetje ponesre~enca zelo vpra{ljivo. De`urna ekipa kirurgov, anesteziologov in ostalih sodelavcev je takoj za~ela z vso potrebno oskrbo in posegi, vklju~no z operacijami. Glede na te`o po{kodb in druge neugodne okoli{~ine se je dobro kon~alo. Ponesre~enec je pre`ivel, glede na hude po{kodbe s sorazmerno majhnimi posledicami. Pri ponesre~encu je {lo za neugodno kombinacijo hudih po{kodb na zelo te`ko dostopnem terenu, kar je upo~asnilo in ote`ilo oskrbo in re{evanje. Pomanjkljivo obve{~anje in vojno stanje sta prav tako prispevala k podalj{anju ~asa do prihoda v bolni{nico. Prisotni sodelavci na mestu nesre~e niso mogli storiti ve~, saj je le eden od njih uspel priti do ponesre~enca. Z jasnej{o informacijo o okoli{~inah nesre~e pa bi lahko pospe{ili potek re{evanja. Takoj bi moralo biti sporo~eno, da je ponesre~enec na zelo te`ko dostopnem mestu, kar pomeni, da je treba aktivirati GRS, vklju~no z usposobljenim zdravnikom gorskim re{evalcem. Obisk de`urne zdravnice je bil neu~inkovit in tudi, ko je ugotovila, da ne more do ponesre~enca, je bil ponoven klic v ZDT (klicali so laiki s telefona v najbli`ji vasi) neustrezen “Pride naj re{evalno vozilo z voznikom.” [ele zdravnik, ki je kot rezervni voznik re{evalnega vozila bolj po naklju~ju prispel na mesto nesre~e, je aktiviral ekipo lokalne postaje GRS, ki je edina usposobljena in opremljena za posredovanje v takih primerih, hkrati pa je priplezal do ponesre~enca in mu nudil pomo~. Ukrepi NMP so bili zaradi `e opisanih okoli{~in ote`eni in omejeni. La`je bi bilo, ~e bi zdravnik imel pri sebi formacijski nahrbtnik zdravnika gorskega re{evalca, kar bi se ob ustreznem obve{~anju tudi zgodilo. Tako pa je bil transport medicinske opreme preko slapu dokaj zahteven in omejen - le najnujnej{a zdravila in obvezilni material, od diagnosti~nih pripomo~kov pa le najbolj osnovni. Natan~nej{i pregled ponesre~enca zaradi podhlajenosti, vode in {umenja slapu ni bil mo`en. Transport kisikove bombe preko slapu ni bil mogo~, zato je bil kisik apliciran {ele v re{evalnem vozilu. Helikoptersko re{evanje neposredno z mesta nesre~e zaradi globoke soteske in gostih drevesnih kro{enj najbr` ne bi bilo mogo~e, tudi ~e bi bil helikopter na voljo. Mogo~ pa 80