Reševanje 28 . in 29 . avgusta 1976 ( Bavarska smer – Triglav )
Reševanje 28 . in 29 . avgusta 1976 ( Bavarska smer – Triglav )
Slavko Frantar
Bilo je zgodaj popoldan konec avgusta , ko sem po plezanju Tinetove Bohinjske smeri ležal na mehkih travnatih blazinah pod Steno . Dobre volje in ves zasanjan sem gledal Steno , opazoval naveze pri plezanju in z užitkom puhal oblačke dima . Z bližnje poti sem zaslišal glasove in postal pozoren . Ko sem bolje pogledal proti poti , sem prepoznal svojega prijatelja in soplezalca Torto ( Marjan Gros ). Poleg njega je bil še nekdo , ki sem ga poznal le bežno . Predstavil se mi je kot Justin ( Justin Nemeček ) iz Mojstrane . Torto sem v šali vprašal , ali bo po novem tako pozno vstopil v plezalno smer ali gre že bivakirat k vstopu za jutrišnje plezanje . Resno me je pogledal in povedal , da se je v Bavarski smeri zgodila nesreča .
Ker tega dne mojstranskih reševalcev ni bilo doma , so poklicali Tržičane , ki so bili že na poti proti mestu nesreče . Vedel sem , da je vrag vzel šalo , in si hitro oprtal nahrbtnik ter odhitel proti Pragu . Pri vstopu v Nemško in Slovensko smer sem opazil ostale reševalce iz Tržiča . Po Nemški smeri smo plezali do značilnih dveh stolpov . Kmalu so nekateri priplezali tudi iz Slovenske smeri po Zlatorogovih policah do Nemške smeri . Od stolpov smo nadaljevali po policah proti izstopu Bavarske smeri .
Tam smo uspeli priklicati ponesrečeno navezo v Bavarski smeri . Povedala sta , da ima eden zlomljeno golen , drugi pa je nepoškodovan . Takoj smo začeli zabijati kline in pripravljati sidrišče . Komaj smo vse pripravili , so prispeli še preostali z vodjem Gajžlo ( Marjan Salberger ), ki je preveril sidrišče in nas razporedil po delovnih mestih . Šodr ( Janez Lončar ) se je pripravil za spust do ponesrečenca . Po spustu nam je po radijski postaji sporočil , da je pri ponesrečencu in da ga bo naložil v gramingerjev sedež . Na sidrišču smo se pripravili za dviganje . Potem je sporočil , da je pripravljen za dvig in da naj začnemo . Ko smo ju potegnili do sidrišča , se je del ekipe posvetil ponesrečencu in ga dobro oskrbel . Pendl ( Nadislav Rožič ) pa je bil že pripravljen za spust do nepoškodovanega plezalca . Ko sta bila tudi onadva varno na sidrišču , smo ponesrečenega plezalca pripravili za transport v gramingerjevem sedežu . Sledil je premik po policah . Eden je nosil ponesrečenca , ostali smo ju varovali in sproti delali vrvno ograjo . Jasno je bilo , da tega dne ne bomo uspeli priti v dolino . Počasi smo prišli do Nemške smeri . Noč nas je ujela ravno pod značilnima stolpoma v Nemški smeri . Bivak smo si pripravili na policah , kjer je v majhnih kadunjah skoraj vedno voda . Ponesrečenca smo zaščitili pred mrazom in se počasi tudi sami umirili ter pripravili na noč .
Tu in tam je kdo malo zasmrčal . Toda konec avgusta so noči že mrzle in kmalu so se zaslišali tihi pogovori , zasvetil je droben plamenček , ko je kdo prižgal cigareto .
Ob svitu , ko so se prikazali obrisi Škrlatice in Rokavov , smo se začeli okorno premikati . Najbolj mi je ostal v spominu Cena ( Vinko Švab ). Zvit je bil v dve gubi s klobukom na glavi in me je spominjal na kip dr . Kugyja v Trenti . Med nami je zakrožila steklenička z ognjeno vodo . Škrlatico so obsijali prvi sončni žarki in jeziki so se nam razvezali . S ponesrečencem je bilo vse v redu , prav tako z njegovim soplezalcem .
Sledil je pogovor , kje bomo nadaljevali z reše-
74
Reševanje 28 . in 29 . avgusta 1976 ( Bavarska smer – Triglav )