takimi trenutki , a tudi to je del nas in našega bivanja .
Veliko veteranov se nas je leta 2014 odločilo za obisk Glinščice . Cilj so bile zavarovane plezalne poti , kot so Roža , Bruno Biondi in Nos . Od doma smo se peljali do vasi Jezero , kjer je izhodišče za te ferate . Med plezanjem je bilo jasno , da so “ stari mački ’’ še vedno v primerni kondiciji glede na starost posameznikov . Kar malo utrujeni smo se po plezanju odpeljali na ogled vasi Draga in še enega dela Glinščice . Ker so bili naši želodci prazni , smo šli naprej v Kozino na malico . Izlet je tako navdušil , da smo na Detelj ’ c morali narediti še analizo ob kavici in ugotovili smo dobro psihofizično pripravljenost veteranov .
Leta 2015 sta sledila Gradiška Tura in plezališče Vipava , ki sta privabila rekordno število udeležencev . Vožnja do Gradišča pri Vipavi , kjer je izhodišče za to plezalno področje , je hitro minila . Naša skupina se je opremljena najprej povzpela do ploščadi sredi stene , kjer smo uživali v razgledu na Vipavo in celotno dolino . Bilo je prijetno toplo . Na vrhu plezalne poti smo se veselo martinčkali na soncu . Ob povratku pod steno smo z zanimanjem proučevali plezalne smeri tega res ogromnega plezališča , kjer je tudi veliko lažjih smeri , primernih za nas . Zaključili smo v Vinarstvu Andlovic , kamor nekateri člani hodijo na trgatev . Končna ugotovitev naših spremljevalcev , še aktivnih reševalcev , je bila sledeča : “ Ne glede na starost članov je bila tura opravljena rutinsko , brez kakršnih koli težav . Fantje so v dobri kondiciji .’’ Tokrat je bil z nami tudi predsednik društva Blaž .
V letu 2015 smo se na podlagi vabila GRS Jesenice pridružili tudi ogledu policijske helikopterske baze Brnik . Udeležba je bila kar številčna . Na poti domov smo odšli še na obisk k bolnemu Zobaču ( Dušan Srečnik ). Tako smo mu prinesli tudi malo veselega vzdušja , ki je značilno za vse veteranske akcije .
Maja 2016 je bila v Mojstrani odprta nova zavarovana plezalna pot . Seveda smo jo morali pogledati in preizkusiti . Prejšnje ture so nam dale zagon za vzpon po novi poti . Tisti bolj pripravljeni so šli po težji varianti , ostali po lažji . Na vrhu Grančišča je sledilo slikanje . Po povratku do vozil smo se odpravili na obisk Aljaževega doma v Vratih , kjer smo si ogledali slikarsko kolonijo , ki je ravno v tistih dneh potekala v okolici Aljaževega doma . Ob kavici smo obujali spomine na plezanje v Steni in doživljaje iz preteklosti . Vračali smo se po dolini Radovne do Gorij , kjer je bila postaja za potešitev žeje in lakote . Tako se je v prisrčnem vzdušju končal zadnji izlet , z veliko željo , da se tradicije ne glede na menjavo generacij iz kakršnega koli razloga ne prekine . Po prihodu v Tržič smo se nekateri oglasili še pri Slavotu , ki se izleta zaradi bolezni ni mogel udeležiti . Obiska je bil izredno vesel .
Poleti 2016 je sledil ogled Parka vojaške zgodovine Pivka . Ta obisk naj bi bil v organizaciji GRS Jesenice kot prejšnje leto , a je iz nekega razloga odpadel . Vodstvo našega društva je takoj odločilo , da gremo v Pivko pač sami . V muzeju smo uživali , seveda pa ni manjkalo smeha .
Na koncu bi se v imenu vseh udeležencev zahvalil vodstvu Društva GRS Tržič , vsem , ki pomagajo pri prevozih in organizaciji . Posebna zahvala pa gre Jančitu ( Matija Perko ), ki je od samega začetka motor vseh izletov veteranov .
Vsem mlajšim pa polagam na srce , da si boste s takim odnosom in pozornostjo do nas tudi vi pridobili enako spoštovanje vaših naslednikov . V imenu vseh udeležencev ISKRENA HVALA .
Literatura in viri : - arhiv GRS Tržič
56
Aktivnosti veteranov v zadnjih desetih letih