Naslednji dan smo pomotoma zgrešili pravo dolino in po dokaj dolgi naporni turi osvojili zanimiv vrh Schusterplatte . Z vrha smo odsmučali po povsem deviškem pršiču . Naslednji dan smo za cilj izbrali severni ozebnik Monte Cristallo , ki smo ga že večkrat opazovali , ko smo hodili plezat v okolico Cortine . To področje je bilo dobro obiskano , tako da smo se v številčni družbi povzpeli na sedlo . Smučanje je bilo le bleda senca prejšnjega dne , saj si le s težavo našel še kak kos pršiča , a je bilo kljub temu pravi užitek . Zadovoljni smo se odpravili proti domu z namenom , da naslednje leto to ponovimo .
Konec marca se je na hitro sestavila ekipa petih članov ( Slavko Rožič , Janez Primožič – Brus , Dejan Jekovec , Sašo Rožič in jaz ) ter odrinila proti Ortlerjevi skupini . Za cilj smo izbrali Monte Cevedale ( 3769 m ), izrazit turnosmučarski vrh , saj se pot zložno vzpenja proti vrhu . Zaradi zgodnjega štarta iz Tržiča in “ težke ’’ noge smo bili z mojim dobrim starim kombijem po dobrih petih urah že na izhodišču v že poznanem Suldnu .
Po nekaj urah dobre hoje smo že stali na vrhu v čudovitem dnevu . Pogled nam je uhajal proti zahodu na prekrasen vrh Koenig Spitze ( Gran Zebrù , 3851 m ) z lepo strmo “ flanko ’’ prav z vrha . Odločili smo se , da se naslednji dan poskusimo povzpeti še na ta vrh . Odsmučali smo do koče , kjer smo prespali . Zgodaj zjutraj smo odrinili . Najprej se je bilo treba spustiti po strmini na južno stran v drugo dolino , potem pa po ledeniku navzgor . Južno pobočje je bilo
Lepo vreme , dobre razmere in prijetna družba . Z leve : Martin Belhar , Janez Primožič , Dejan Jekovec in Klara Meglič ( foto : Milan Meglič )
49