Preventivno delovanje med otroki je pomembno za kasnejše varno zahajanje v hribe , ko otroci odrastejo ( foto : Vlasta Prešern )
so elementi reševalnega dela , ki se zdijo povsem samoumevni . Prav to pomeni , da so postali del neke kulture , ki ima svoje običaje in morda celo obrede . Vsak od naštetih elementov ima svoj običajen potek , ki je dokaj predvidljiv , čeprav se znotraj strukturiranega okvira dogaja marsikaj nepredvidljivega . Sklic , zbor , odhod , organizacija na terenu , reševanje , predaja ponesrečenca , razvrščanje opreme , analiza , obisk gostilne – tak je običajen scenarij akcije , kljub temu , da je vsako reševanje specifično in deloma nepredvidljivo .
Kulturo predstavljajo tudi različna druženja : od obiskov gostiln po zaključku reševanj in usposabljanj do skupnih tur in izletov . Obisk gostilne se morda sliši kot uvod v zabavo ali začetek alkoholnega opoja , a večinoma predstavlja analizo po analizi , psihološko sredstvo , ki reševalcem omogoči , da se obredno osvobodijo adrenalinskega bremena in se vrnejo v običajno življenje . Skratka , gre za nekaj koristnega , kar se je razvilo v zgodovini gorskega reševanja . Skupne ture služijo druženju , spoznavanju različnih gorstev in gotovo tudi pripravljenosti reševalcev . Zadnja leta GRS Tržič organizira duatlon ( gorsko kolesarjenje in gorski tek ), ki se zaključi na Šiji . Ob zimah z dosti snega pa spominski pohod Šija – Javornik , ki največkrat poteka na turnih smučeh . Podobna srečanja , tekmovanja in druženja so del zgodovine in sedanjosti gorskega reševanja po celi Sloveniji in v tujini .
ZAKLJUČEK Pogled v zgodovino med datumi nam pokaže organizacijo , ki se je rodila iz vitalnega prizadevanja za ohranjanje življenj
Zgodovina GRS Tržič : Datumi in dogajanje med njimi
15