Uporaba vrvne tehnike v 60 . letih . Vsi reševalci še niso imeli čelad . Oprema je bila skromna . Na sliki z leve : Anton Kralj , Miha Peharc in na vrvi Jože Rožič ( foto : arhiv GRS Tržič )
Oglasi se babica , ki po nekaj sekundah poslušanja naroči sinu : “ Pokliči Janeza , reci , da kličejo iz GRS . Tone ! Akcija je v Storžiču , nad bivakom .’’
V hiši se dvigne nemir , Janez takoj zavrti telefon in pokliče naslednje tri ljudi z alarmne liste , sam pa pošlje sina v sosednjo ulico , kjer stanujeta še dva reševalca . Vse hiše še nimajo telefonov . Hiti pripravljat opremo , malico , vsi pa se sprašujejo , kaj se je zgodilo in komu . Je kak poznan , kako hudo je ? Moštvo na postaji pripravlja opremo iz skladišča : jeklenico , vitel , kline , vrvi , marinerjeva nosila in gramingerjev sedež .
Kombi Milice Tržič je polno otovorjen in odhiti proti koči pod Storžičem . Sledita mu dva fička , v katerih so reševalci . Težko otovorjeni se podajo proti steni Storžiča . Komunikacijo med reševalci pri stenskem reševanju olajšujejo CB postaje , ki omogočajo zvezo le med sidrišči in posameznimi ekipami .
Do ponesrečenega pripleza naveza od spodaj in nato usmerja ekipo , ki se po jeklenici spušča z vrha . Počasi se spušča noč , vsem je jasno , da bo potrebno noč prebiti na prostem in kar najbolje poskrbeti za ponesrečenega . K sreči poškodbe niso življenjsko nevarne . Uredi se zasilen bivak , zavaruje se lokacija ponesrečenca in reševalcev . Fantje poskrbijo za njegove poškodbe in bolečine ter ga zaščitijo pred mrazom . S prvim svitom se reševanje nadaljuje . Ekipa se okrepi s svežimi reševalci . Ponesrečenega alpinista na rob stene dvignejo s pomočjo jeklenice in marinerjevih nosil , ki jih reševalci uporabijo tudi za dolg in naporen transport v dolino preko Škarjevega roba .
LETA 1986 Nedelja . Miren jesenski dan . Nekje okoli 15 .
Vpliv razvoja opreme , komunikacij in prevoza na reševanje
111