Zbornik 80 let GRS Tržič | Page 11

in reševalci ukrepajo . Drugačen pogled , zlasti pogled nekoga , ki si prizna , da je aktivno udeležen v življenje GRS , nam lahko razkrije , da je vtis o reaktivnosti napačen .
V resnici gre za službo in organizacijo , ki je zelo proaktivna , saj večino dela predstavljajo usposabljanja , preventiva , organizacija , sestanki in mnoge druge aktivnosti , ki niso reševanje . Kultura organizacije se ne razvija zgolj skozi dogodke , ki jih lahko beležimo z datumom , temveč skozi vse tisto , kar se zgodi med dvema datumoma v kronologiji pomembnih dogodkov . Podobno je tudi s spremembami v organizaciji , ki niso plod nekega dneva ali dogodka , ampak so rezultat dela , stališč , poskusov in kadrovskih sprememb , ki nastopijo pred ali po dogodkih z datumom . Zgodovina je lahko nostalgično opazovanje starih fotografij in dokumentov ali beleženje glavnih strukturnih sprememb , ki so se zgodile v neki kulturi , družbi ali organizaciji . Na zgodovino sprememb vplivajo različne okoliščine in dejavniki , ki jih vsaj v obrisu opisuje ta članek .
USTANOVITEV Začetek formalne organiziranosti , ki ga letos praznujemo , daje vtis , da je GRS v Tržiču nastala zaradi velike nesreče na storžiškem plazu . Prevečkrat se pojavi enostavna naracija velika nesreča – nastanek GRS . Nesrečni dogodek ni bil vzrok za nastanek organizirane GRS niti ni bil edini povod , zagotovo pa je bil zadnji in odločilni povod . Pred formalno ustanovitvijo reševalnega odseka pri SPD Tržič leta 1937 so bile dane številne pobude , vse od formalnih pobud in predlogov na občnih zborih SPD in neformalnih pobud med alpinisti , ki so se čutili sposobne za delo reševalca . Te pobude niso bile uresničene kljub nesrečam , ki so zahtevale reševalne posege . Šele velik tragični dogodek je očitno in veliko potrebo spremenil v organizirano obliko reševalnega delovanja ( Kavar , 1987 ).
Tudi kasneje se je na področju gorskega reševanja večkrat zgodilo , da spremembe , ki so bile očitno potrebne , dolgo časa niso zaživele . Opisovanje zgodovine GRS kot sosledje nesreč in drugih tragičnih dogodkov je morda posledica tovrstne reaktivnosti , saj šele streznitveni dogodek prinese spremembo . Odlaganje očitnih sprememb niti ni povezano s samim reševalnim delom in reševalci , temveč gre bolj za okolje , ki sprememb ne omogoči . Sprva je šlo za pomanjkanje posluha znotraj SPD , nato za pomanjkanje posluha za opremljanje reševalcev , odlaganje sprememb na področju letalskega reševanja , dolgotrajno osamosvajanje GRS od planinske organizacije in trenutno za pomanjkanje posluha pri državi , ki bi morala omogočiti organizacijski , prostorski in finančni korak v sedanjost .
ORGANIZACIJA Izraze gorska reševalna služba , gorsko reševanje , Gorsko reševalna služba , reševalni odsek , GRS , Postaja GRS , Društvo GRS Tržič , Gorska reševalna zveza Slovenije bi nepoznavalec lahko razumel kot terminološko zmedo in nejasnost pri poimenovanju . Pogled v zgodovino nam pove , da je šlo za isto dejavnost , ki je bila precej različno organizirana .
Ob ustanovitvi leta 1937 je šlo za reševalni odsek pri Slovenskem planinskem društvu , ki je na področju današnje Slovenije delovalo od zadnjega desetletja 19 . stoletja , v Tržiču od leta 1908 , do druge svetovne vojne . Med vojno je bilo delovanje SPD prepovedano . Po vojni so se hitro začela ustanavljati planinska društva in že decembra 1945 je bila ustanovljena GRS Tržič , ki je delovala v okviru PD Tržič , in PZS , ki je bila ustanovljena leta 1948 . Takrat se je odrazilo prizadevanje , da reševalne postaje postanejo nosilke in osnovne organizacijske enote reševalnega dela .
GRS se je organizacijsko povečevala in razvijala
8
Zgodovina GRS Tržič : Datumi in dogajanje med njimi