O PLAZOVIH
Plazovi običajno ne povzročajo večje škode, saj so njihove poti že ustaljene, plaznice pa prilagojene. Ko je
snega več pa se plazovina razlije nekoliko širše/dlje, kar predvsem v gozdovih lahko povzroči večjo škodo. Kot
smo omenili, gre za povsem običajne naravne pojave, ki se v različnih razsežnostih pojavljajo vsako leto. Če
se zgodi, da je pri tem poškodovan človek ali njegova infrastruktura, pa namesto o naravnem pojavu začnemo
govoriti o (naravni) nesreči.
S svojimi dejavnostmi in spremembami prostora je človek posegel tudi v okolje, ki je bilo nekoč pozimi namenjeno predvsem plazovom, zato se je pokazala potreba po različnih ukrepih varstva pred njimi. Ti ukrepi snežne
plazove bodisi preprečujejo, jih preusmerjajo ali pa nam pomagajo, da se jim izognemo ali jih napovedujemo.
Snežni plazovi nekoč
Kot smo že prej večkrat omenili, snežni plazovi niso od včeraj. V literaturi lahko vidimo, da so o snežnih
plazovih poročali že antični zgodovinarji, prav gotovo pa so se dogajali že prej. Omenjeni so tudi v opisu Hanibalovega pohoda čez Alpe ( 218–201 pr. n. š.), kjer je Hanibalova vojska pozimi prečila zasnežene alpske
prelaze in napadla rimsko cesarstvo s strani, od koder jih niso pričakovali. Vojaki so bili slabo opremljeni za
zimske razmere, zato jih je veliko umrlo zaradi mraza in prežečih snežnih plazov. Tudi grški geograf Strabo
omenja lavine na Kavkazu in popotnikom svetuje, naj pri prečenju snežnih pobočij uporabljajo dolge palice,
po katerih jih bodo reševalci lažje našli. Več omemb plazov poznamo tudi iz srednjega veka. Leta 1438 je
andaluzijski vitez Pero Tafur poročal, da vojaki s streljanjem prožijo plazove in tako zmanjšujejo nevarnost
na gorskih stezah (Planinski vestnik 1952). Med žrtvami plazov so bili predvsem popotniki, trgovci, domačini,
lovci in vojaki.
V zadnjih nekaj sto letih je poročil o nesrečah in ukrepih varstva pred njimi vse več. Zelo veliko žrtev snežnih
plazov je prispevala tudi prva svetovna vojna, kjer je bilo proženje snežnih plazov tudi ena od taktik onesposobitve nasprotnika oziroma kot orožje za množično uničevanje.
Šele v prejšnjem stoletju se je z razvojem tehnike in znanj plazove začelo resneje opazovati, nadzorovati in
preprečevati. Zelo veliko vlogo je pri raziskovanju snežnih plazov prispeval Švicarski zvezni inštitut za raziskovanje snega in plazov. Državna komisija za sneg in plazove je začela delovati že leta 1931, inštitut pa je bil
uradno ustanovljen dobrih 10 let kasneje (1942). Švicarji še danes ostajajo vodilna sila pri raziskovanju snega
in snežnih plazov. V zimski sezoni pa večkrat dnevno skrbijo za izdajanje aktualnih lavinskih biltenov v več
jezikih.
V Sloveniji takšnih raziskovalnih institucij nimamo, prav tako tudi nimamo krovne službe, ki bi skrbela za opazovanje in preprečevanje snežni