Gorski reševalec 4 | Page 19

INTERVJU Meniš, da bi GRZS morala imeti bolj razdelan sistem stikov z javnostjo? Če da, zakaj in kako? GRZS ima odlično in sproti ažurirano spletno mesto, kar je v pomoč pri našem delu. Morda pa bi veljalo pomisliti na predlog, ki sem ga sam že izpostavil odgovornim pri GRZS. Menim namreč, da bi se pri GRZS lahko angažiralo človeka, ki bi v primeru večje nesreče v gorah bil edini predstavnik za stike z novinarji. Ta oseba bi pridobila informacije od vodje akcije, jih primerno obdelala in posredovala naprej, ob tem, da bi ta oseba v primeru daljšega reševanja sama odšla na teren in čakala na primernem mestu na prve informacije s strani reševalcev, poskrbela za stike z novinarji in morebiten fotomaterial. Tako se ne bi s telefoniranjem motilo reševalcev na terenu, vzpostavil bi se red in hkrati bi se pokazalo, da je stopnja organiziranosti GRZS na visoki ravni. Nam opišeš, kaj bi bilo zgledno sodelovanje med reševalci in novinarji? Med reševalci in tabo? Ko sem še kot smrkavec hodil po gorah, sem se od starih gornikov naučil par osnov gorskega bontona, ki temelji na zaupanju in tovariški pomoči. Poglejte, ko se zgodi nesreča, smo tako reševalci kot novinarji v istem dogajanju. Vsi želimo iz tega potegniti optimalno, kar se le da. Reševalci opraviti delo na nivoju in pomagati, kot se le da, novinarji pa poročati tako, kot zahteva naš poklic. Sam osebno imam po vseh postajah GRS tako prijatelje kot te, ki me ne marajo, a tudi na slednje nisem jezen, ker mi vsak, ki ni zadovoljen s tem, kar delam, to pove v obraz. Zato take ljudi navkljub njihovemu negodovanju cenim. Zahrbtnosti in hinavščine pri reševalcih nikoli nisem srečal in zato se tudi sam tako obnašam v relaciji do njih samih. Zgledno sodelovanje pomeni odpreti pogovor, ga odkrito voditi in ob tem imeti svoje argumente ter se hkrati pripraviti na to, da ima sogovornik nasprotne, ki so konkretnejši in strokovnejši. Neko mrmranje za hrbtom, opravljanje ter zavijanje z očmi ne vodijo nikamor, beseda, pa če je še tako težka, a povedana naravnost in brez zadržkov, ki pa kljub vsemu ni žaljiva, je najbolj cenjena z moje strani in, verjamem, tudi s strani reševalcev. Na kaj pomislite najprej, ko prejmete prvo informacijo o nesreči? Sam sem bil večkrat v gorah v takšnih situacijah, ki niso prav blagodejne za zdravje, pravzaprav so bile zoprno nevarne za moje življenje. Takrat nisem mislil samo nase, temveč na tiste, ki me čakajo v dolini, in sem se zato vsakič potrudil, da sem živ in zdrav prišel domov, kmalu pa sem pohajanje po gorah v nemogočih pogojih opustil prav zaradi misli na domače. Zato ob prvem klicu o reševanju najprej pomislim na tiste, ki so najbližji reševalcem. Sredi sneženja, hladu, ki reže do kosti, ter noči gre oče od doma s kolegi v gore po ponesrečenca, doma pa ostanejo soproga in otroci. Prva misel gre dekletom, ženam, materam in sestram reševalcev, ki verjamem, da ne zatisnejo očesa, dokler se njihovi fantje, možje, očetje ali bratje ne vrnejo domov. Ali menite, da država za reševalce naredi dovolj v smislu financiranja in odnosa do same GRZS? Država je bila vedno mačeha takim, ki so svoj prosti čas namenili humanitarni dejavnosti. Ena večjih bedarij, ki si jih je privoščila sedanja vladajoča garnitura, je klestenje sredstev gorskim reševalcem in prostovoljnim gasilcem, hkrati pa zaradi zahtev NATA za okrogel milijon evrov kupuje čelade profesionalni vojski, ki je Slovenija po mojem osebnem mnenju sploh ne potrebuje, vsaj v takšnem obsegu in obliki ne. Morali bi se začeti, in to s strani države, postopki za postopno profesionalizacijo gorskega reševanja. Morda bo kdo od odgovornih celo prebral tole naše zapisano, zato bom glasno povedal, da je GRZS oziroma gorsko reševanje po slovenski doktrini in z razumevanjem po naše neke vrste blagovna znamka države, presežek Slovenije, ki pa niti pod razno ni ovrednoteno ter postavljeno na ustrezno mesto. Ne le da bi iz delovanja gorskih reševalcev Slovenija lahko potegnila protokolarne koristi, tudi kaj bolj otipljivega bi se dalo v prihodnosti dobiti s profesionalizacijo gorskega reševanja. 19 GORSKI reševalec