SPOMINJAMO SE
Na treningu (foto: Milan Meglič) ker sva morala oba veliko pomagati doma na kmetiji, če pa se je našlo kaj časa, sva rada zahajala v Pekel. Tam je lepa stena, visoka približno 8 m, ki nudi plezanje vseh težavnosti, tako da sva veliko trenirala za kasnejše plezalne vzpone v Peklu. V skupnih smereh je največkrat Janko plezal kot prvi v navezi, vsaj težje raztežaje. Kasneje, ko sem tudi sam postal razmeroma dober, pa sva se v vodstvu izmenjevala. Marko, ki je že hodil v srednjo Janko na vaji GRS (foto: Vili Vogelnik) šolo, je imel sošolce z Jezerskega. On je poskrbel, da se je kmalu zbrala lepa druščina fantov iz vasi in smo odšli na Češko kočo. Nekateri so smučali po zadnjih jezikih snega, drugi pa smo plezali. Z Jezerjani smo se res dobro razumeli, kot sosednji dolini smo se preizkušali v smučanju in se spoznavali med seboj. Prav tako smo večkrat sodelovali tudi na alpinistični ravni, saj smo kar nekaj let zapored obiskovali stene nad Jezerskim ter plezali skupaj z Jezerjani. Janko je imel v sebi tudi tekmovalno žilico za smučanje, saj je bil po materini strani ''Gazvov'', njegovi strici so bili namreč vsi po vrsti dobri smučarji. Ko sem naredil izpit za moped, za naju z Jankom ni bilo več ovir, saj sva se kar z mopedi odpeljala v dolino Vrat, Tamarja, Jezersko pa sva tako ali tako že dobro poznala. Seveda sta naju Lu �Z�[���o�HYH�q#Zܘ]��[H��X����[[�qhZ�H[H�[Z���H[K��Y[H����Hؚ\��H��Z]Zܘ]ݘH�����Ԕ��H�qhY]�[X�