INTERVJU
4. Poškodovanec je pokojni. Ne moremo ve?
pomagati. Gremo, ko bomo lahko. Opraviti brez nepotrebnega tveganja.
Po mojem mnenju sta bili najbolj absurdni akciji, podpihovani z raznimi pritiski in mediji, nevarni za ekipe
reševalcev, utrujajo?i, ter nepotrebni v takšnem obsegu:
•
Iskanje Staneta Belaka-Šraufa, pogrešanega v
plazu že kar nekaj ?asa. Nepotrebno porabljen denar,
reševalci so tvegali, da jih zasuje plaz, ni bilo jasno,
kje iskati, da bi bil Šrauf živ, pa ni bilo ve? verjetno!
•
Konjsko sedlo: Ko se je nesre?a že zgodila –
naslednji dan zjutraj – se je zgodilo nedopustno
siljenje poleta helikopterja v nemogo?ih vremenskih
pogojih, vzpodbujanje tekmovalnosti ter samo dokazovanja (pritiski od zunaj). Takrat se je že vedelo, da je za tovrstno delovanje – žal – prepozno. En
reševalec je bil že pokojni (?ufar), ostali pa na varnem.
Iz naslonja?a se vse razmere zdijo idealne.
jo, ki so resni?no izurjeni za vsakršno reševanje.
Po mojem mnenju bi reševanje moralo biti organizirano
tako:
Dolo?eno
omejeno
število
reševalcev-letalcev (vsekakor manj kot sedaj),
vrhunsko izurjenih, tako na vajah, kot tudi
v praksi, dolo?eno število vrhunsko izurjenih
zdravnikov-letalcev in društva klasi?nih reševalcev.
Helikopter,namenjen za gorsko reševanje naj
ne bi bil ne vojaški in ne policijski. Tu ni problem v barvi helikopterja, problem je v namembnosti
helikopterja.
Obstoje?i
helikopterji
so
neopremljeni za reševanje, po drugi strani pa preobremenjeni z vsemi, za gorsko reševanje popolnoma
nepotrebnimi, vojaškimi in policijskimi aparaturami.
Zaradi tega nobena vrhunsko izurjena posadka
ne more izpeljati naloge tako, kot bi si jo želela.
Da seveda ne omenjam, da primarni nalogi teh
posadk sploh nista reševanje v gorah ali HNMP.
Ali je naša zakonodaja na tem podro?ju po tvojem mnenju ustrezna, imamo ‘’varovalko’’ za svojo varnost?
Za teboj je nešteto reševanj, si jih že strnil, ali
boš še naprej ostal med reševalci?
Vsi vemo, da varovalke ni. Ustreznega zavarovanja
ni. Pogosto smo predmet medijskega lin?a. Financiranje gre bolj tako… Kaj ?e se komu kaj zgodi –
spomnimo se Turske gore. Tudi takrat smo reševalci
nosili vse breme pomo?i družinam, kot da že sami
nismo bili dovolj prizadeti. Velikega napredka na
tem podro?ju ni. O?itno nima nih?e politi?ne volje,
da bi to podro?je ustrezno uredil na nivoju države.
Kaj meniš o aktiviranju helikopterja, je postopek
pravi ali se da še kaj izboljšati?
Torej, to vprašanje bi rad malo razširil. Tak postopek,
kot je sedaj – kakor tudi urjenja reševalcev-letalcev,
tako tudi aktiviranja je okoren in nekvaliteten. Dobro
je, da se tisti, ki izdajajo odobritve za polet helikopterja zavedajo posledic, so ‘’samo ljudje’’, ter zato hitro in
po bližnjici urejajo odobritve. Žal je ta postopek neuraden, uradno je pa vse skupaj ena sama zmešnjava.
Ve se, kdo je vodja helikopterske ekipe in kdo,
na koncu koncev, izda nalog za prevoz. To je
zdravnik letalec. Žal, zdravnik ne more izdati ukaza za dvig helikopterja. To je neposredni odgovor.
Malo širše: Vsako leto se uri veliko število letalcevreševalcev ter zdravnikov-letalcev za reševanje v gorah.
Za ta urjenja z helikopterjem se porabi veliko sredstev
in ?asa. Posamezniki pa so, posebej ?e živijo v ‘’ne gorskem’’ delu Slovenije ali pa, ?e niso udeleženi vsaj v nekaj akcijah reševanja s helikopterjem, samo formalno
izurjeni. Tak na?in ni rešitev. Je drag in neuspešen.
Vsi gorski reševalci morajo biti izurjeni za osnovno delo
z helikopterjem. Tako kot tudi gasilci, jamski reševalci,
pa še kdo. Toda ti reševalci so v prvi vrsti usposobljeni
za vsa klasi?na reševanja. Mravljice, pridne in delovne.
Helikopterska ekipa mora biti ‘’profesionalna’’. Majhna skupina ljudi, ki se med seboj dobro pozna-
8
GORSKI
reševalec
Samoumevno je, da bom še naprej ostal med
reševalci. Vsa reševanja
težko strnem, nekako pa bom ostal z vsemi povezan, saj je bilo vsako
posebno. Je pa res potrebno, da bi kon?no uredili stvari, ki niso v domeni posameznih GRS
društev in GRS zveze. Stvari, ki so v domeni države.
Zara?unavanje storitev, opremljanje, urjenje, ustrezno zavarovanje ?lanov, ter priznavanje dela.
Miki hvala, da si za našo publikacijo povedal,
kako ti kot pilot gledaš na posamezna aktualna
vprašanja o reševanju in problemih, ki jih imamo
v gorski reševalni službi.
Vaja postaje DGRS TRŽI? - Plot - maj 2010
Foto: Vogelnik Vili