DOBRO JE VEDETI
jne ali programske opreme. Ni potrebno vnaprej
poznati identiteto iskanega ali njegove telefonske
številke, s programsko opremo pa lahko pri iskanju izlo?ijo vse »poznane« telefone (npr. reševalcev).
Uspešni so bili tudi pri iskanju v porušenih stavbah.
S helikopterjem opremljenim s Hepkie-jem so sposobni pregledati obmo?je 50 X 60 km v eni uri !
Toplotna kamera
Termovizijska oz. infrarde?a ali toplotna kamera že
dolgo ni ve? rezervirana izklju?no za vojaške potrebe,
temve? postaja zelo uporabna na mnogih podro?jih.
Termovizijska kamera je razširila ?lovekovo sposobnost zaznavanja, poleg vidne svetlobe tudi na infrarde?i
spekter, s tem pa so te kamere postale nepogrešljive
na mnogih podro?jih: v gradbeništvu (ugotavljanje toplotnih izgub, odkrivanje vlage, netesnih mest,
napak in poškodb), energetiki in drugih industrijskih
dejavnostih (nadzor daljnovodov, lociranje pregretih
delov-napak na opremi, nadzor hitosti segrevanja-ohlajanja), v gasilstvu (pregled prostorov, iskanje žariš?,
možnost »pogleda skozi dim«, iskanje oseb). Nekatere
kamere lahko zaznajo-prikažejo že zelo majhne razlike v temperature, tako da lahko lo?imo ljudi (živa
bitja) od njihove okolice (skale, zemlja, rastje). Za
delovanje ne potrebujemo osvetlitve terena z lu?mideluje v megli, temi, skozi dim, generira kvalitetno
sliko, kamero je možno uporabiti tudi za pregled
bolj oddaljenih terenov saj imajo vgrajeno možnost
približevanja (zoom). Kamere se lahko vgradijo tudi
na helikopter kar še pove?a možnosti njene uporabe.
Tržiški gorski reševalci smo se s takšno kamero prvi?
»sre?ali« na vaji Cooperate2010 (2. oktobra 2010) pri
Sapotnici (A), kjer so jo za iskanje ponesre?encev (npr.
prometne nesre?e,..) v težkopreglednem terenu (gozd)
uporabljali gasilci. Že teden dni zatem, pri iskanju
pogrešane planinke na Zelenici 9.10.2010 pa smo za
pomo? zaprosili gasilce PGD Trži?, ki imajo med svojo opremo prav takšno kamero (znamke Bullard). V
no?nih urah smo s pomo?jo te kamere ogledovali terene
Begunjš?ice in drugod okrog Zelenice. Pogrešana
je bila naslednji dan najdene na drugem obmo?ju.
od izginotja in ostale podatke, bi le ta izra?unalprikazal najverjetnejša mesta kjer bi se lahko nahajal
pogrešani (prioritetna mesta za iskanje). ?e takšen
program lahko pomaga, vodi ljudi do to?ke kjer naj
za?nejo iskanje, potem je to odli?no. Ker pa vse žrtve
vedno ne spadajo v predvidljiv gibalni vzorec, moramo te modele vzeti le kot eno od orodij in nikakor
ne smemo zanemariti oz. z njim nadomestiti presoje strokovnjakov za iskanje, v?asih je zelo pomembna njihova intuicija in sumi, ki jim moramo slediti.
Gorska reševalna služba sodeluje v reševalnih, poizvedovalnih in iskalnih intervencijah. V ve?ini primerov
se prepletata vsaj dve vrsti posredovanj. V primeru da
reševalci ob klicu na pomo? nimajo to?nih informacij
o mestu nesre?e, lokaciji ponesre?enih, je pred samim
reševanjem potrebno opraviti bolj ali manj obširno iskalno akcijo. V tem primeru seveda še ne govorimo o
iskalni akciji v pravem pomenu besede (definicija in
ugotovitev policije). V letošnjem letu (do 15.11.2010)
je GRZS sodelovala v 47 iskalnih intervencijah.
Ne glede na vrsto pa so iskalne intervencije
praviloma dolgotrajne, naporne, pri njih sodeluje ve?je število reševalcev in enot, pogosto
se sre?ujejo z veliko neznankami in vprašanji.
Viri:
Zakon o elektronskih komunikacijah – Zekom;
Revija Telekomunikacije, februar 2009; Iskanje
pogrešane osebe-Iskalna intervencija, GRZS; http://
hepkie.com/ ; Poslovnik Komisije za reševanje izpod
plazov GRZS; Sledenje, Boris Štupar, 2008 ; Pono?i
izgubljeni planinec preživel.., Robert Kralj, http://
www.policija.si ; www.grzs.si; in drugi viri
NEVARNOSTI V GORAH
Tekst: Bojan Kos
Matemati?na orodja za predvidevanje lokacije Naše gore in njihov druga?en svet že od nekdaj
privablja ljudi iz dolin. Slovenija je namre? alpska
izgubljenih
dežela in velik del njenega ozemlja je gorat oziroma
Pohodniki ki se izgubijo v naravi in jim teren ni vsaj hribovit. Slovenski gorski svet tako ni ve? neve? znan, pogosto reagirajo pani?ni, sledijo drugim znan svet. Je dosegljiva destinacija sodobne družbe
potem, se vrtijo v krogu, odlo?ajo se nerazumno, in to?ka, na kateri se ljudje sre?ujemo z gorništvom,
naklju?no, zaradi ?esar imajo reševalci še težavnejšo naravo in samim seboj. Osnovni namen gorništva
nalogo pri iskanju. Ameri?ani s pomo?jo analiziranja ni tekmovalnost in borba z gorami, ampak je detakšnih primerov, naklju?ij in obnašanj ter s kom- javnost, ki stremi kvišku: cilj je vrh, pot je gora.
binacijo matemati?nih modelov in topografskih
map razvijajo orodja koristna za reševalne enote.
Cilj modela je predvideti najverjetnejšo lokacijo žrtve (na podlagi informacij, terena, gps sledi ostalih pogrešanih, nasvetov strokovnjakov za iskanje in reševanje). Model skuša
odgovoriti na vprašanje: Kako se ljudje obnašajo ko
se izgubijo in tavajo po neznanem naravnem terenu?
Z ra?unalniškim programom, kamor bi vodja iskanja vnesel zadnjo znano lokacijo iskanega, ?as
V gorskem svetu so se skozi našo zgodovino dogajale velike spremembe: od krvavih bojiš? in premikanja meja sosednjih držav do, za nacionalni ponos,
pomembnih osvajanj gora. S prvim osvajanjem gora
povezujemo ljudi izpod planin. To so bili pastirji in
lovci, ki so med pašo »sko?ili« na vrh, iskali izgubljeno
GORSKI
reševalec
21