DOBRO JE VEDETI
Pri iskanjih se sre?ujemo z naslednjimi težavami:
kako
skupinam
najenostavneje
povedati-omejiti
kje
je
njihovo
iskalno
obmo?je
- kako med potekom iskanja nadzirati trenutno situacijo, skupine ali posameznike,..
- kako kvalitetno usmerjati skupine ali posameznike, kako jim pomagati z informacijami (možne
poti, prehodi,..), najkrajše možne poti do cilja,…
- kako nadaljevati intervencije po prekinitvah- drugim skupinam sporo?iti kje je teren že preiskan in kje
še ne, da ne pride do spuš?anja (nepreiskan teren) in
podvajanja (dvakrat ali ve?krat preiskan isti teren).
Pomo? opreme za satelitsko navigacijo (ro?ni GPS
sprejemniki, prenosni ra?unalniki, razli?ne karte) naj
bi najprej zagotavljala ve?jo varnost reševalcem na
terenu, s tem pa tudi kvalitetnejše delo, boljši nadzor nad
dogajanjem, možnost analize in povzemanja dogajanja.
Tako kot za vsako opremo pa tudi za to velja, da jo moramo znati pravilno uporabljati in vzdrževati: v predhodnih treningih in vajah pridobimo potrebna znanja
za ravnanje z opremo, da jo uporabljamo pravilno in
na tak na?in da nam je pri delu v pomo?. Za delovanje naprav je potrebna energija, zato ne smemo pozabiti na polne baterije, možnost napajanja, rezervo,..
GPS sprejemnike pa uporablja tudi vedno ve?
planincev in ostalih, ki se gibljejo v gorah, tako v primeru da potrebujejo pomo?i lahko natan?no sporo?ijo
svojo lokacijo. Avgusta 2008 je jadralni padalec
nesre?no pristal v krošnji drevesa na podro?ju Gozda
pod Kriško goro, nepoškodovan a sam se ni mogel
spustiti z visokega drevesa na tla. Poklical je na center za obveš?anje-112 in sporo?il koordinate lokacije,
kjer se je nahajal. Iskanje padalca na širšem terenu bi
sicer trajalo precej dlje. Pomo? so potrebovali tudi trije planinci, ki so v temi in zaradi nepoznavanja terena
zašli s poti na obmo?ju Košute 9. oktobra 2010. Tudi
oni so imeli pri sebi GPS sprejemnik, s pomo?jo katerega so nam sporo?ili svojo to?no lokacijo. Reševalci ki
so jim šli naproti so jih tako brez težav locirali in našli.
Spremljanje položaja uporabnikov mobilne telefonije:
Z razmahom uporabe mobilnih telefonov in boljšo
tehnološko opremljenostjo (pokritost z GSM signalom tudi v gorskem svetu) se je varnost oz. možnost
hitrejšega prenosa obvestila o nesre?i zelo pove?ala.
Hkrati s tem se je nekajkrat dogodilo, da so nevestni
posamezniki iz objestnosti izkoristili možnost klica
na pomo? (lažni klic na pomo?) in s tem povzro?ili
najmanj negotovost in nepotrebno delo reševalcem.
Druga skrajnost pa je bila, da v primeru izgubljenih
ali pogrešanih oseb, ki so imeli v žepu vklju?en mobilni telefon ali so celo sami klicali na pomo?, ni bilo
možno pridobiti dolo?enih podatkov o njihovi lokaciji,
?eprav so le ti pri mobilnih operaterjih obstajali. To
je povzro?alo frustracije pri svojcih ter nezadovoljstvo pri reševalnih službah in policiji, kar je nazadnje privedlo do ustrezne spremembe zakonodaje (Zakon o elektronskih komunikacijah - ZEKom) v letu
20
GORSKI
reševalec
2009. Spremembe zadevajo predvsem posredovanje
prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa, in so s tem omogo?ile, da
podatki mobilnega operaterja ki bi lahko pomagali
pri iskanju pogrešane osebe operater lahko posreduje policiji (pred tem jih je lahko posredoval le ob izdaji
sodnega naloga -v primeru suma kaznivega dejanja,
kar pa v primerih iskanja pogrešanih ni bilo uporabno). V primerih, ko policija ugotovi, da sta ogrožena
življenje in telo posameznika, ima pravico od operaterja javnih telefonskih omrežij ustno ali pisno zahtevati podatke, potrebne za ugotovitev zadnje lokacije
opreme za mobilno komunikacijo, ki jo ima pri sebi
posameznik, katerega življenje in telo sta ogrožena.
Kljub tehnologiji pa je Lokacija seveda podana
približno glede na oddajnike preko katerih se je mobilni telefon zadnji? povezal v omrežje, velikokrat
je že to zelo dobra informacija, ko iskalci-reševalci
tavamo v temi… Na podlagi teorije in tudi izkušenj
pa je tudi jasno da ti podatki ne morejo natan?no
dolo?iti lokacije (podro?je, ki je lahko geografsko precej veliko) oz. da so celo lahko zavajujo?i oz.
neto?ni. (primer iskalne akcije Zelenica 10.10.2010).
Omrežje zazna uporabnika, ko le ta preide mejo med
podro?ji sosednjih baznih postaj. ?e pa uporabnik
uporabi eno od storitev, se v zbirko podatkov operaterja poleg drugih zakonsko predpisanih podatkov,
shranijo tudi podatki o bazni postaji (geografski
položaj teh pa je operaterju natan?no poznan),
prek katere je bila storitev opravljena. Bazne postaje pokrivajo razli?no velika obmo?ja, v urbanih
podro?jih so ta manjša kot tista na podeželju, vendar je to lahko podatke za reševalce, kje je morda
pogrešani. ?e seveda ta podatek ni ?asovno preve?
oddaljen in je uporabnik že davno odšel kam drugam.
Pogrešano osebo, ki ima pri sebi vklju?en mobilni telefon, pa lahko operater iš?e tudi aktivno.
Dovolj je, da »zavrti« njegovo telefonsko številko,
s tem pa ste?e iskanje telefona prek omrežja
in sinhronizacija. V tem postopku operater poleg oznake bazne postaje pridobi še bolj ali manj
natan?no razdaljo med telefonom in bazno postajo.
Hepkie
Dejstvo, da ve?ina ljudi že uporablja mobilni telefon, je upoštevala tudi švedska firma ResQU AB pri
razvoju sistema Hepkie. To je novo orodje-sistem za
lociranje mobilnih telefonov, primerno za iskanje
pogrešanih oseb ali pri raznih nesre?ah. Preciznost
sistema Hepkie je precej boljša od natan?nosti
klasi?nega sledenja telefonom. S testi na terenu
(smu?iš?a Åre) je švedska gorska reševalna služba
dokazala, da lahko Hepkie locira mobilni telefon na 6
km razdalji, lociral je celo telefon zasut 180 cm globoko v snegu, in to v obeh primerih z na ??5?????(???????i???????????????????????????????????????)???????????????????????????????5????????????????)M????????????????????????????????????????)=??????????
??????
??????????????????????????????????????????????????????????M???????????????????????????????????????????????????)????????????????????????????????????????????)????????????????5?????????????????????????((0