Gorski resevalec 6 - Page 30

V TUJIH GORAH Vrh je vse bliže (foto: Janez Primožič) debelo snežno odejo brez podlage, tako da je pod smučmi kdaj tudi zaropotalo. Na spodnjem delu ceste je bilo smučanje res užitek, pripeljali smo se prav do vrat koče. Dokončno smo se namestili v koči in odšli na večerjo. Odlično smo bili postreženi, po večerji pa je sledilo še prijetno druženje, debata, obujanje spominov in kovanje načrtov v prihodnje. Zjutraj nas je pričakal lep, jasen dan – kot v pravi zimski pravljici, ki je letos še nismo imeli priložnost doživeti. Po zajtrku smo se skupaj odpravili po cesti v drugo dolino, proti koči Lavarella. Tam naj bi glede na razmere sprejeli odločitev za naprej. Cesta je bila zopet steptana, saj imajo za oskrbovanje koč in prevoz turistov do njih posebna prevozna sredstva na gosenicah. Cena prevoza je bila 15 eur, vendar smo soglašali, da je za “gorenjce” to preveč in bomo šli kar peš. Hitro smo bili pri koči, od tam pa je že bilo zgaženih nekaj “špur” navkreber proti Neunerspitze in Zehnerspitze. Koča leži v zatrepu doline, tako da smo se morali povzpeti čez višjo bariero, da se nam je odprl razgled na naše cilje. Edini primeren cilj se nam je zdel sedlo, desno od Zehnerspitze. Poleg tega je 30 GORSKI reševalec bila kako uro pred nami tja namenjena že ena skupina smučarjev. Odločili smo se, da gremo v isti smeri, dokler bo varno. Glede na včerajšnji dogodek nisem imel najboljšega občutka, ko smo prišli do pobočja pod sedlom, ki je bilo strmejše. Skupina pred nami je tudi nekaj mečkala in iskala varen prehod na sedlo. Sledili smo jim v vpadnici, kar mi ni bilo všeč, kajti če bi se sprožil plaz, bi enostavno pometel z nami, zato sem zavil levo proti grebenu, kjer sem pričakoval bolj spihan teren in manj snega. Vendar sem se uštel in zagazil v res globok napihan sneg. S palicami sem čutil, da je pod novim snegom kopna skala in da ni velike nevarnosti, da bi se kaj sprožilo. V kratkih cik-cakih sem se držal grebena in prigazil na sedlo, kjer je že bila skupina pred nami. Nekaj članov mi je sledilo, ostali pa so šli po gazi predhodnikov. Do vrha nas je ločila še kratka feratta po izpostavljenem grebenu, dobrih, 50 višinskih metrov. Na vrhu so nas pričakali ogromen lesen križ in fantastični razgledi po okoliških hribih. Še obvezno slikanje, sestop po jeklenici navzdol in naprej na smuči. Sledila je že težko pričakovana smuka.