Gorski resevalec 6 | Page 28

V TUJIH GORAH Skupna tura Dolomiti 2016 Milan Meglič Že dve leti zapored v zimskem času je Društvu GRS Tržič uspelo organizirati skupno turo članov in ker smo se vedno imeli zelo lepo, smo pričakovali, da bo tudi letos nekaj podobnega oziroma naj bi postalo vse skupaj celo tradicionalno. Pri organizaciji prejšnjih tur nisem sodeloval, zato sem se odločil, da letos pomagam najti primerno destinacijo, ki bo ustrezala večini udeležencev in bo ponudila veliko različnih možnosti, predvsem pa varno smuko v nepredvidljivih zimskih razmerah. Od prijateljev iz kranjskega društva sem izvedel, da so pred leti že smučali na področju severnih Dolomitov, v naravnem parku Fanes in da je tam zelo lepo. Jeseni smo se z družino nekaj dni potepali po Dolomitih in si spotoma ogledali še to področje. V park smo vstopili z vzhoda in se preko visokega prelaza, imenovanega Col Bechei, povzpeli na skoraj 2800 m visok vrh Pareispitze, od koder se je odprl razgled na celotno področje. Takrat sem spoznal veličino tega področja in tudi primernost terena za našo turo, saj celotno področje na jugu in zahodu sestavljata dve gorski skupini v obliki polkroga, ki se stekata v dolino Val di Fanes, kjer na višini več kot 2000 m nad morjem stoji tudi koča z istim imenom. O ideji, kam bi letos šli, sem se posvetoval še z Janezom, ki mu je bil predlog všeč in sva ga na enem od rednih sestankov predstavila ostalim članom. Ideja je naletela na odobravanje, dogovorili smo se za termin, na pomoč pa je priskočil še načelnik Blaž, ki se je ponudil, da bo uredil rezervacijo v koči. V naslednjem tednu je Blaž sporočil, da je v želenem terminu koča že polno zasedena, ravno tako še ena v njeni bližini. Ponudili so nam še dve možnosti. Prva je bila koča v sosednji severnejši skupini Sennes, druga pa nižje v dolini na izhodišču, do koder se da pripeljati z avtom. Odločiti se je bilo treba hitro, saj je bilo v kočah vsak dan manj prostih mest, zato smo vsak po svoje doma pregledali karte in možne ture in bili soglasni, da je boljše izhodišče koča Pederu v dolini. To je pomenilo, da vsi cilji ostanejo, le da imamo do njih kako dobro uro hoda več. Blaž je tako uredil vse potrebno z nastanitvijo in prehrano v koči. Vsi, ki smo pri organizaciji sodelovali, smo spremljali snežne razmere na tem področju, ki so ob letošnji skopi zimi zbujale skrb, Priprava na turo, vreme lepo, prijetna družba (foto: Marija Primožič) 28 GORSKI reševalec