DELO V DRUŠTVU
Peter Rožič pri čiščenju snega s sončnih celic (foto: Kornelia Rožič)
Ves čas koča služi svojemu osnovnemu namenu
izobraževanja članstva na mnogih zimskih in letnih
tečajih članov GRS. Med drugim smo v letu 1998 izvedli tudi prvi postajni helikopterski tečaj. Svojo vlogo
je koča odigrala tudi ob raznih reševalnih in iskalnih
akcijah.
Najbolj odmevna je bila decembra leta 1993, ko se je
v sosednjem taborniškem domu močno opekla mlada
planinka. Takrat je zaradi megle v dolini v reševalni
akciji prvič sodeloval vojaški helikopter, za kar smo
bili takrat neopravičeno deležni precej kritik, obenem
pa je ta dogodek sprožil postopne premike k v zadnjih
letih zglednemu sodelovanju helikopterskih ekip ne
glede na “barvo” plovila.
Poleg tega koča služi tudi druženju moštva postaje
na raznih srečanjih. Kot izhodišče je bil od koče več
kot petnajstkrat izveden turnosmučarski pohod Šija–
26 GORSKI reševalec
Javornik v spomin na našega člana Liborja Anderleta – Fula. Tu smo imeli srečanje z zamejskimi (celovškimi) reševalci, kolesarski duatlon v organizaciji
postaje in tudi oddih naših članov. Koča je primerno
izhodišče za številne letne in predvsem zimske turnosmučarske ture, kar je priljubljeno pri vsem članstvu.
Z dobrim gospodarjenjem in vzdrževanjem skrbimo
za objekt, ki nam je bil dan v uporabo, v obojestransko zadovoljstvo lastnikov in uporabnikov.
V vseh letih svojega “gospodarjenja” v koči sem s
svojo družino prebil veliko delovnih ur, saj se vedno
najde kakšno delo. Tudi planinskih užitkov je bilo veliko – izletov po okoliških vrhovih in pašnikih v vseh
letnih časih in vremenskih razmerah. Za nobeno uro
dela in hribovskih (tudi gobarskih) užitkov mi ni žal
in vedno se jih rad spominjam, ne glede na to, da
je bilo včasih tudi težko. Veliko doživetij se je nabralo. Od prenekatere vratolomne zimske vožnje z Lado