DELOVANJE V GRZS
Kaj si raje: načelnik ali predsednik komisije?
Raje delam v društvu, ki je osnova vsakega reševalca, baza, iz katere izhaja. Delo na zvezi in v komisijah pa
je nadgradnja temu.
Kdaj in kako si se odločil za delo kot reševalec letalec in kaj te je vodilo k temu?
Ko sem se leta 1985 odločil za delo kot reševalec letalec, še ni bilo normativov in postaje so za letalce predlagale tiste, ki smo bili aktivnejši. Biti letalec pomeni nekakšna nadgradnja reševalca, saj imaš tako možnost
hitreje priti do mesta nezgode in prej pomagati poškodovancu. Danes pa ne vem, ali bi se še enkrat odločil
za to pot.
Kakšna je po tvojem mnenju vloga KLR kot komisije v GRZS in kako je sestavljena?
KLR je ena od tehničnih komisij v GRZS, ki skrbi za usposabljanje reševalcev letalcev in zdravnikov reševalcev letalcev. Poleg tega skrbi za usposabljanje reševalcev pri delu s helikopterji. Moduli oz. stopnja zahtevnosti usposabljanj je različna, vaje pa so predpisane z uredbo na nivoju Uprave za zaščito in reševanje.
Komisija je sestavljena iz predsednika komisije in članov, ki jih predlagajo društva, pri delu komisije pa sodelujeta tudi predstavnika pilotov Policije in Slovenske vojske.
Kdo lahko postane letalec in kdo član komisije?
Letalec lahko postane gorski reševalec, ki ga za to delo predlaga društvo. V sistem se lahko vključi do dopolnjenega štiridesetega leta in če na podlagi normativa drug letalec v društvu preneha opravljati delo. Tudi
člane komisije predlagajo društva, pričakuje se, da so inštruktorji tehnike GRS, da poznajo področje reševanja
s helikopterjem in da imajo izkušnje iz klasičnega reševanja. Pomembno se mi zdi zlasti, da imajo izkušnje iz
klasičnega reševanja, kar se včasih preveč zapostavlja.
Se ti zdi, da je preveč administracije in ti ostane premalo časa za operativne zadeve?
Menim, da je administracije preveč, vpeti smo v sistem, ki nas včasih sili, da se več ukvarjamo s papirji kot z
operativnim delom. Želel bi si, da bi namesto kakšne administracije raje opravili kakšen ciklus vaj na terenu,
kar bi bilo koristneje.
Kako ocenjuješ trenutno situacijo na področju helikopterskega reševanja v gorah? So kakšne težave
in če so, katere?
Težave so vedno, vendar se jih da premostiti. Ena večjih težav je sestava ekipe izven časa dežurstva, pogosto
se dlje časa išče zdravnike in s tem zgubljamo dragoceni čas. Tukaj ne bi smeli prevladovati lokalni interesi,
ampak interes čim hitrejše in čim boljše oskrbe ponesrečenca. Seveda je pomemben faktor primerna usposobljenost ekipe, ki rešuje v gorah. Motita me tudi miselnost in kritika, da so naši letalci premalo sposobni. Če
kritika prihaja iz lastnih vrst, me to še bolj boli.
Delo s helikopterjem je stresno in je lahko nevarno. Ste letalci dovolj usposobljeni in kako potekajo
vaše vaje?
Zdi se mi pomembno, da se zavedamo, da je helikoptersko reševanje nevarno in stresno. Edino zdravilo je
dovolj usposabljanja in vaj, kar lahko prepreči strah in negotovost v primeru akcij. Vaje potekajo dvakrat letno,
v kopnih in zimskih razmerah. Vaj in usposabljanj ni nikoli dovolj, zato si želim, da bi imeli več možnosti zanje.
Kako se spoprijemaš s stresom ob vsem delu, ki ga moraš opravljati kot načelnik postaje, in še ob
vodenju tako zahtevne komisije, kot je letalska?
Stresa sem se privadil, včasih pa se odraža kot pomanjkanje potrpežljivosti doma. Vsak drugi dan pretečem
20 km ali naredim kakšno turo v Karavankah, dolgo najmanj 3 h, da si zbistrim glavo. Pozimi med vikendi turno
smučam ali naredim kakšen zimski pristop na vrhove, poleti pa plezalne poti in vzponi na osamljene vrhove
brez množic. Ostanek časa pa je dežurstvo doma za primer akcije.
Tvoja sanjska destinacija za dopust?
Deset dni na Irskem z ženo Sonjo in brez telefona.
GORSKI reševalec
23