Gorski resevalec 5 | Page 21

INTERVJU V teh letih se je ponesrečilo tudi veliko prijateljev. V vsem obdobju imam na gore veliko lepih spominov. Tista temna stran zgodbe so pa nesreče, še posebej težko je bilo takrat, ko se je ponesrečil kdo od znancev, prijateljev ali soplezalcev, s katerimi so me vezala skupna doživetja. Katero težko reševanje ti je najbolj ostalo v spominu? Bilo je več težkih reševanj, a najbolj mi je ostalo v spominu takrat v Triglavu na Bambergerjevi poti. Samo štirje reševalci smo gor prinesli vse potrebne vrvi, “mariner” in ostalo plezalno opremo. Pomagala sta nam še dva alpinista, ki sta ravno takrat sestopala. Bilo je težko, veliko smo morali improvizirati, tudi s helikopterjem. Če sem malo kritičen: danes bi nas pometali iz GRS. A smo uspešno opravili. Tako pač je. Reševanje je nevarno delo. Si se poškodovance navadil sprejemati kot nekaj samoumevnega, vsakdanjega? Pravega obraza ne pokažem, mislim, da navzven delujem preveč robato. Tega se nikoli ne navadiš, le naučiš se čustva potisniti stran, saj le tako lahko delaš. Zakaj pravzaprav vztrajaš toliko časa? Navsezadnje te pesti kar nekaj zdravstvenih težav. Kljub vsem težavam sem veliko v gorah, vsako leto še vedno opravim do trideset plezalnih vzponov. Sem pa tudi registriran alpinist. Zaenkrat zmorem tudi med reševalci. Kaj je tisto, kar “vleče”? Rad pomagam, tam je dobra družba, med reševalci imam veliko prijateljev in soplezalcev. Ko razmisliš za celotno obdobje, bi se še enkrat odločil enako in postal gorski reševalec? Ja, verjetno bi še enkrat postal gorski reševalec. Pot od alpinista do reševalca je bila takrat nekako samoumevna. Usposabljanja in vzdrževanje statusa aktivnega reševalca najbrž niso enostavna pri tvoji starosti? Pravila so za vse enaka, ne glede na starost. Ko ne bom več zmogel, se bom pridružil “zaslužnim članom” in končal aktivno delo reševalca. Bi kaj spremenil? Mislim, da bi morali biti vsi reševalci alpinisti. Preprosto so ta znanja obvezna, menim, da bi morali to vsi izpolniti. Moj predlog bi bil, če že kandidat nima izpita za alpinista, naj vsaj opravi določeno število vzponov preko AO-ja. Kaj bi želel povedati mlajšim reševalcem in ostalim bralcem? “Splača se, vse dobro se vrača!” Čopk, hvala za odgovore. Čestitam ti tudi za priznanje, ki si ga dobil. Slavko Frantar – Čopk (foto: Vili Vogelnik) GORSKI reševalec 21