RAZGOVOR Z NEKDANJIM REŠEVALCEM
poko, kamor bi zabil pošten klin. Slednjo sem kmalu
našel in z veseljem zabil klin do vratu. Nejča pa je k
moji vnemi za zabijanje pripomnil:, “špranja” da ima
ta “špranja” še gotovo bodočnost. V resnici jo je tudi
imela, saj sta v njej obsedela še dva klina. Prvi problem je bil premagan, če prav je šlo zelo težko čez
previs a šlo je. Priplezal sem na polico kjer sem zabil varovalni klin in zavaroval tovariša. Hitro je bil za
menoj če prav se je malo pridušal, ko je izbijal kline
v previsu.
Nejča je prevzel vodstvo. Plezal je desno čez platast
previs v katerega je »vsadil« štiri kline. Seveda brez
stopnih zank in dvojne vrvi bi tukaj bolj slabo opravila.
Tudi višje z lahkoto ni šlo. Zajeda do police je zelo
težavna. Seveda je tokrat vrsta na izbijanj klinov bila
na meni. Izbil sem vse, razen dveh, ki sta se “zrastla”
z previsom.
času od 16. do 24. avgusta 1959. Udeleženci odprave so bili: Franc Primožič, Jurij Radon, Marjan Salberger, Nadislav Salberger, Jože Januš, Nejča Perko, Miha Peharc, Janko Krmelj in Alojz Bergant.
Leta 1952 se je pridružil tudi GRS Tržič in aktivno
sodeloval v številnih reševalnih akcijah in tečajih do
svojega odhoda v tujino leta 1969.
Vedno vesel in nasmejan je med Tržičani znan kot
odličen pevec, ki je s svojim glasom izstopal, ko je
Smer Via Lara 4+ (foto: Peter Rožič)
Na polici sva si privoščila malo počitka ob enem pa
sva si ogledala smer nad nama. Nič kaj dobrega ni
kazalo. Ali veljalo je poizkusiti. Tudi vreme nama je
začelo delati skrbi. Od zapada so se pomikali črni
oblaki, ki niso kaj prijetnega napovedovali. Iz police
navzgor sem plezal prvi jaz po lažjem terenu do previsa, ki pa bi me kmalu odbil. Iskal sem prehode in po
večkratnem poizkusu se mi je posrečilo najti razpoko
v previsu v katero sem zabil štiri kline in z njih pomočjo, zelo težavno prestopil na vrh previsa v strme in
krušljive plati. Priplezal sem do lopice kjer sem varoval tovariša, ki je pod menoj izbijal kline. Postavila sva v lopico možica, na kar je tovariš desno čez
preveso po platastem terenu splezal na greben in po
njem na vrh stene. Vrisk mi je naznanil, da je stena
preplezana in nekdanje sanje uresničene. Srečna in
nasmejana sva si stisnila roke.
Juri
Leta 1953 pa sta z Nejčem v družbi s Francijem Primožičem – Krvinom opravila prvo zimsko ponovitev
Direktne in Matevževega stebra. V tistih letih je bil
tudi udeleženec alpinističnih taborov v Trenti in na
Okrešlju (Zupančič-Wisjak v Mali Rinki, Drofenik-Lipold in Centralna v Planjavi, SZ stena Brane, Dibonova v Špiku, Prusik-Szalay v Steni, Steber v Škrlatici,
Raz Jalovca …). Leta 1954 je v navezi s Primožičem
in Janušem ponovi