Gorski resevalec_1 - Page 8

ZELENIŠKI PLAZOVI Dr. France Maleši? pa v Zborniku ob 60. letnici GRS Trži? navaja: 12.12.1962 (drugi razpoložljivi podatki vklju?no s spominsko ploš?o navajajo 13. december ) po 10. uri je snežni plaz zasuj dve skupini grani?arjev12 vojakov in dva ?astnika)iz stražnice na Ljubelju in na Zelenici, ki sta se med rednim obhodom sre?ali pol grani?arske poti na plazovitem svetu v Možeh, v prvi konti nekoliko pod Domom na Zelenici. Bil je meter novega snega, ki je bil zaradi odjuge zelo vlažen. Plaz so sprožili gamsi, ki so bili tik nad njimi. Bil je širok 200m in dolg 400m. Eden od grani?arjev je ostal nezasut in je takoj odkopal drugega, oba pa še drugih deset, ki jih je bilo videti iz snega. Dva od njih sta bila poškodovana. Pod plazom sta ostala še 21-letna Radivoj Todorov – Branimir iz Slavencev pri Tunju in Dure Plavši? – Ostoja iz Zrenjanina. Prvega je našel njegov pes, ki so ga tovariši pripeljali iz karavle, vendar mu z oživljanjem niso molji pomagati. Drugega so po petih urah našli reševalci s sondiranjem dva metra globoko na robu plazu. To je le ena od nesre?, kjer so se ljudje znašli v nevarnosti zaradi ukaza drugih. V ?asu prve svetovne vojne so plazovi tudi pri nas terjali mnogo žrtev med ljudmi, ki so bili primorani izpolnjevati ukaze ( soška fronta in gradnja vršiške ceste z tragedijo ruskih ujetnikov). ?loveška norost je šla med vojno v gorah celo tako dale? , da so vojaki z topovi in minometi namerno prožili plazove nad položaji nasprotnikov in jih morili. V za?etku šestdesetih let so se za?ele uresni?evati želje tržiških smu?arskih zanesenjakov in leta 1963 je stekel prvi del sedežnice, kasneje leta 1965 pa še drugi del in razcvet Tržiškega smu?anja se je za?el. Pred tem so na Zelenici v glavnem smu?ali v pozni zimi in spomladi, ko so stekle ži?nice pa se je sezona bistveno podaljšala. Zaradi strmih terenov in sten pa se je tudi objektivna nevarnost nesre? zaradi plazov mo?no pove?ala. Smu?iš?e je postalo z izgradnjo sedežnice zanimivo za razne panožne ( tekstiljada, šuštarjada … ) sindikalne tekme takratne mo?ne tržiške industrije. Tržiški smu?arji so bili mnogokrat organizatorji državnih in mednarodnih tekmovanj vseh kategorij in s tem je bila množi?nost v velikem porastu. Pritiski na organizatorje ne glede na vremenske pogoje (nevarnost plazov) so privedli do tega, da se je v teh letih za?elo tu