RAZMIŠLJANJE
Moja pot od reševalca do podpredsednika GRZS
Ljubše bi mi bilo, da imam prav, kot biti predsednik.
(Iz govora, 1850, Clay, Henry, 1777-1852)
Že kar nekaj let je od mojega vstopa v GRS Trži?. Takrat si nisem mislil niti želel, da bi se kdaj
ukvarjal s politiko , s ?imer smatram delo na?elnika GRS Trži? in zdaj še funkcija podpredsednika v
GRZS. Takrat nas je zanimalo samo plezanje in naše soo?enje s togo strukturo in omejeno tehniko
v GRS nas je kmalu postavilo na realna tla. Vendar takrat še nih?e od nas ni razmišljal , kako bi lahko stvari spremenili , niti za to nismo imeli volje , znanja in predvsem poguma. A kot pravi pregovor,
vse pride ob svojem ?asu. Pred štirimi leti sem prevzel vodenje postaje GRS Trži? in kar naenkrat
sem gledal na GRS z druge strani. Na tej strani ni ve? izgovorov, da bi lahko bilo nekaj druga?e
ali boljše. Na tej strani postaneš soo?en z odgovornostjo, da nekaj lahko spremeniš , le idejo in
voljo moraš imeti. Potreben pa je tudi kolektiv, ki podpira in sledi postavljenim ciljem. Kmalu sem
spoznal, da ni potrebno veliko za velike stvari. Da se velike revolucije delajo z majhnimi koraki.
Da je potrebno mnogo prilagajanja in modrost v vodenju. Da je potrebno pri dobrih idejah vztrajati,
?eprav v?asih ostaneš sam. Da je potrebno v?asih z idejami prižgati sodelavcem lesk v o?eh in
pri delu stopiti naprej, pri nagradah pa nazaj. Velika sre?a je, da sem do teh spoznanj, ?eprav niso
nova a jih vsakdo od nas vedno znova odkrije, prišel v kolektivu, ki je enoten in ne konflikten in ki
me je znal z argumenti tako podpreti kot zavrniti .
Hkrati sem lahko spremljal in se u?il , kako potekajo stvari v GRZS kot ?lan Upravnega odbora.
Za predsednika je bil to težak mandat, saj so se dogajale za našo Zvezo zelo pomembne odlo?itve.
Odcepitev od Planinske zveze , neenotnost med ?lanicami , postavljanje sistema. Klju?na napaka
se mi zdi, da smo ob odcepitvi poskrbeli za vse potrebne pravne in papirnate zadeve, pozabili pa
smo na sistem vrednot. Le tega se ne da zapisati, niti dolo?iti. Potrebno ga je živeti in vedno znova
dokazovati z lastnimi dejanji. Zato je bil za predsednika mandat še težji , saj se ni uspel poenotiti z
voljo ve?ine, ampak je sam v svoji smeri oral ledino. Vsak dialog ali poskus strpnosti pa se je kon?al
s konfliktom. Spoznal sem tudi kako delujejo Komisije in celoten ustroj Zveze. In spoznal sem ljudi,
ki so GRS. Ob teh spoznanjih je po?asi dozorela ideja, da lahko kaj spremenim le , ?e naredim korak naprej in ne ostanem v ozadju in kot to ve?ina od nas rada po?ne - kritiziram zadeve, ki mi niso
po volji ali se jih nisem sam spomnil. Preve? pogumno bi bilo re?i: “ Prej je bilo vse slabo in mi, mi
bomo zdaj vse spremenili...”. To bi bilo preve? neresno. Ampak veliko stvari se pa da narediti bolje
ali na druga?en na?in. Po uspešnih volitvah, ko so nam reševalci zaupali mandate se mi je , tako
kot že pred štirimi leti z na?elništvom, zopet obrnila perspektiva. Predvsem ob zavedanju , koliko
dela in truda bo potrebno za uresni?itev vseh idej , ki jih imam. Vseh ne bo možno uresni?iti, ampak
kot pravijo ekonomisti: “ stanje ob planiranju si predstavljaj slabše kot je, cilje pa si potavi take, da jih ne boš nikoli mogel uresni?iti..”. Spet
ne bo šlo brez podpore ekipe, le da je tokrat izbor še širši. Še ve? interesov in zidov, zgrajenih v preteklosti. Naša zgodba se je šele za?ela
in upam, da jo uspešno zaklju?imo.Vsekakor pa bo mandat, v katerem bomo odgovorni za vodenje GRS izredno zahteven - soo?iti se bomo
morali z repom gospodarske krize in manj sredstvi, z vse ve?jimi zahtevami družbe o standardih reševanja, poskusili bomo racionalizirati in
?im bolj poenotiti delo in usposabljanja ?lanic. Zato predvsem upam, da bom ?ez štiri ali pet let lahko vsakomur pogledal v o?i in rekel, da
smo se potrudili po najboljših mo?eh.
Na?elnik DGRS Trži?
Slavko Roži?
6