ZANIMIVOSTI
gon tovrstnih prekrškov, vendar se sprašujemo, zakaj je za ohranjanje narave, vrednote, ki smo jo podedovali od naših o?etov in dedov,
sploh potrebno represivno delovanje, zakaj nimamo v sebi toliko ?uta
odgovornosti, da bi živo in neživo naravo, kakršno smo dobili, tudi
zapustili našim sinovom in vnukom, zakaj s hrupom, ki ga z našimi
aktivnostmi vnašamo v naravo, prostožive?im živalim ne privoš?imo
miru pri prehranjevanju, razmnoževanju in vzgoji mladi?ev.
Mislim, da so vsi ti posegi v naravo, brezobzirne vožnje z razli?nimi
prevoznimi sredstvi povsod tam, kjer se nam trenutno zaho?e, predvsem pomanjkanje moralnih vrednot in najbolj neodgovornim prepotentnim posameznikom, pri dokazovanju svojega »ega« tudi visoke
kazni ne bodo prišle do živega.
Torej, preden se zapeljemo iz ceste v naravno okolje, se vprašajmo
predvsem, ali ravnamo pravilno, in ne le, ali me bodo ujeli in oglobili.
Robert KRALJ
VODJA GORSKE ENOTE POLICIJE
psihi?na nepripravljenost oziroma utrujenost po vzponu in napa?no
razmišljanje:
•
Mnogi porabijo za dosego vrha zadnje atome svojih mo?i,
misle? – dol bo šlo pa lažje. Pri sestopu so mišice znatno bolj obremenjene kot pri vzponu, temu se pridruži še utrujenost zaradi vzpona in korak postane v trenutku negotov, noga klecne in že pride do
zdrsa – najpogostejšega vzroka gorskih nesre?.
•
Z osvojitvijo vrha dosežemo cilj, zato zbranost pri sestopu
popusti, z mislimi smo že v dolini ... Sestopamo navadno hitreje, kar
zahteva tudi znatno hitrejše odlo?anje, kam bomo stopili, kam se
bomo prijeli – mi pa smo neredko z mislimi že ...
•
Lotevajmo se tur, ki smo jim fizi?no in psihi?no dorasli.
Upoštevajmo na?elo postopnosti – od lahkih, krajših do težjih, daljših
vzpon ov. V?asih tudi malo kondicijskega treninga med tednom ne
bo škodilo. Enodnevno daljšo turo raje razpotegnimo v dvodnevno
s preno?itvijo v planinski ko?i. Od vzpona, pri katerem se gibljemo
samo od enega mesta za po?itek do drugega, ne bomo imeli ?isto
ni?.
•
Vzpon se za?ne in kon?a v dolini.
4. Pri poletnem zahajanju v gore nas ?aka znatno bolj pestro vremensko dogajanje: vro?ina, nevihte, vremenski preobrati. Na to
mislimo pravi ?as.
•
Turo na?rtujmo tako, da ne bomo sredi najhujše vro?ine hodili
po kakšnem južnem pobo?ju. Poskrbimo za lahka obla?ila in sen?no
1. V letošnji zimi je zapadlo v gorah zelo veliko snega. ?eprav sedaj zaš?ito pred soncem, uporabljajmo zaš?itne son?ne kreme. Izguba
ta zaradi visokih temperatur in dežja kar hitro kopni, lahko na poteh, vode oz. dehidracija je v gorah resen problem. Na ra?un hrane raje
vzemimo malo ve? pija?e. Pijmo, še preden postanemo žejni, na
ki potekajo po severnih pobo?jih gora ali pre?kajo grape, še dolgo
krajše presledke požirek, dva.
naletimo na zasnežene odseke. Sneg je tam trd in se šele ?ez dan
•
Popoldanske nevihte so spomladi in poleti pogost pojav v
malo zmeh?a, zato upoštevajte tele napotke:
•
Pri pre?kanju snežiš? z iztekom, nevarnim ob zdrsu, obvezno gorah. Spremljajmo vremensko napoved, prilagodimo na?rt ture
tako, da bomo do 12. ure že na vrhu. Turo za?nimo raje kakšno uro
uporabljajmo cepin in dereze. Ob morebitnem zdrsu se bomo na
prej. Opazujmo dogajanje v ozra?ju: smer vetra, soparo, nevihte v
strmejšem snežiš?u tudi s cepinom težko zaustavili zaradi trdega
daljavi, naelektrenost ozra?ja – in prekinimo turo, takoj ko zaslutimo
snega in rahlo valovite površine. Uporabimo vrv in pravilno tehniko
poslabšanje.
varovanja. ?e te opreme nimamo, se takoj vrnimo po isti poti.
Ne bodimo presene?eni, ?e bo avgusta v našem visokogorju
Vsakršno improviziranje (z vejami, ostrimi kamni) je neu?inkovito in •
zapadel sneg in bo padla temperatura pod lediš?e. Dobra obutev,
zato nevarno.
topla rezervna obla?ila, kapa, rokavice – vedno jih imejmo s seboj.
•
Na površini snega se naredijo vdolbinice, v katerih se zaV naših gorah je zaradi podhladitve umrlo znatno ve? ljudi poleti kot
ustavi kamenje, ki daje lažno upanje varnosti. Tudi ?e stopamo
pozimi.
po tem kamenju, nam lahko kakšen kamen zdrsne ali pa kamenja
preprosto zmanjka.
5. Vsako leto porabimo gorski reševalci veliko ur za iskalne akcije,
•
Zaradi segrevanja skal se na stiku med skalo in snegom
zato
za?ne sneg topiti in ustvarijo se razpoke, ki so v?asih globoke tudi
•
pred odhodom v gore obvestimo o cilju sorodnike, znance;
ve? metrov. Na to moramo biti pozorni pri prehodu s snežiš?a na
•
se vpisujmo v vpisne knjige v planinskih ko?ah, na vrhovih;
kopni del poti in obratno.
•
pustimo obvestilo o nameravani turi za vetrobranskim steklom
•
Pod snežiš?em pogostokrat te?e voda, ki tudi po?asi raztasvojega avtomobila;
plja sneg. Ustvarja cele tunele z v?asih zelo tankim stropom. Še en
•
?e na markirani planinski poti dalj ?asa ne vidimo nobene
razlog ve? za varovanje z vrvjo.
•
Na za?etku poletne sezone izbirajmo poti, ki vodijo na vrhove markacije, je to znak, da smo zašli, zato se vrnimo po isti poti do
zadnje markacije in tam poiš?imo pravo nadaljevanje;
po južnih pobo?jih.
•
v nahrbtniku imejmo vedno baterijsko svetilko, saj se kljub še
•
O stanju na poteh se pozanimajmo pri oskrbnikih planinskih
tako dobri pripravljenosti in na?rtovani turi v?asih rado kaj zalomi in
ko?, planinskih društvih, ki oskrbujejo poti, ali na spletu.
tura se nepri?akovano zavle?e v no?.
2. Na za?etku poletne sezone je na planinskih poteh še zelo veliko
kamenja, ki so ga tam odložili plazovi ali pa se je odkrušilo od sten. 6. Vsako leto se pove?uje število gorskih nesre? zaradi bolezni.
Zima je pustila sledove tudi na tehni?nih varovalih na poteh – klinih, Izbiro ture prilagodite svojemu zdravstvenemu stanju, pri kroni?nih
boleznih se posvetujete s svojim zdravnikom. Ne hodimo v gore
jeklenicah, ... zato:
•
pri hoji ?im manj prožimo kamenje (posebno pozorni bodimo bolni, da bi tam ozdraveli. Kadar se v gorah zaradi tega ali kakega
drugega razloga zgodi nesre?a,
na to, kadar uporabljamo pohodne palice) in hodimo po notranjem
•
zavarujmo sebe in ponesre?enca pred možnostjo nadaljnjih
robu poti;
poškodb (zaradi zdrsa, padajo?ega kamenja ...);
•
uporabljajmo zaš?itno ?elado, saj nas ne le varuje pred
ponesre?encu nudimo prvo pomo? (komplet za prvo pomo?
padajo?im kamenjem, ampak tudi zaš?iti glavo pri morebitnem pad- •
cu (poškodbe glave so po pogostosti poškodb pri gorskih nesre?ah naj bo vedno v nahrbtniku);
•
sporo?imo na telefonsko številko 112 podatke o nesre?i (kdo
na tretjem mestu, po resnosti poškodb pa na prvem);
kli?e, kaj se je zgodilo, kdo je poškodovan, kakšne poškodbe ima,
•
ne zaupajmo slepo varovalom na poti in se ne obešajmo
brezskrbno nanje, ampak najprej ocenimo njihovo stanje na pogled, kje in kdaj se je zgodila nesre?a, kakšne so vremenske razmere in
kakšno je mesto, kjer je poškodovanec);
potem pa še preizkusimo njihovo trdnost (ker so jeklenice lahko
•
poškodovanega zaš?itimo pred izgubo telesne toplote – prednatrgane, uporabljajmo zaš?itne rokavice).
vsem glavo (kapa, kapuca) in trup (alu folija);
•
?e ni signala telefonskega omrežja, poskušajmo s svetlobnimi
3. Najve? nesre? v gorah se zgodi med eno in tretjo uro popolali slišnimi znaki (z oddajanjem 6-krat na minuto) pritegniti pozornost
dne – torej v glavnem pri sestopu. Glavna vzroka sta fizi?na in
drugih obiskovalcev gore.
Nekaj napotkov za gibanje v gorah
12
Jani Bele
Komisija za informiranje in analize