Gorski resevalec_1 - Page 12

ZANIMIVOSTI gon tovrstnih prekrškov, vendar se sprašujemo, zakaj je za ohranjanje narave, vrednote, ki smo jo podedovali od naših o?etov in dedov, sploh potrebno represivno delovanje, zakaj nimamo v sebi toliko ?uta odgovornosti, da bi živo in neživo naravo, kakršno smo dobili, tudi zapustili našim sinovom in vnukom, zakaj s hrupom, ki ga z našimi aktivnostmi vnašamo v naravo, prostožive?im živalim ne privoš?imo miru pri prehranjevanju, razmnoževanju in vzgoji mladi?ev. Mislim, da so vsi ti posegi v naravo, brezobzirne vožnje z razli?nimi prevoznimi sredstvi povsod tam, kjer se nam trenutno zaho?e, predvsem pomanjkanje moralnih vrednot in najbolj neodgovornim prepotentnim posameznikom, pri dokazovanju svojega »ega« tudi visoke kazni ne bodo prišle do živega. Torej, preden se zapeljemo iz ceste v naravno okolje, se vprašajmo predvsem, ali ravnamo pravilno, in ne le, ali me bodo ujeli in oglobili. Robert KRALJ VODJA GORSKE ENOTE POLICIJE psihi?na nepripravljenost oziroma utrujenost po vzponu in napa?no razmišljanje: • Mnogi porabijo za dosego vrha zadnje atome svojih mo?i, misle? – dol bo šlo pa lažje. Pri sestopu so mišice znatno bolj obremenjene kot pri vzponu, temu se pridruži še utrujenost zaradi vzpona in korak postane v trenutku negotov, noga klecne in že pride do zdrsa – najpogostejšega vzroka gorskih nesre?. • Z osvojitvijo vrha dosežemo cilj, zato zbranost pri sestopu popusti, z mislimi smo že v dolini ... Sestopamo navadno hitreje, kar zahteva tudi znatno hitrejše odlo?anje, kam bomo stopili, kam se bomo prijeli – mi pa smo neredko z mislimi že ... • Lotevajmo se tur, ki smo jim fizi?no in psihi?no dorasli. Upoštevajmo na?elo postopnosti – od lahkih, krajših do težjih, daljših vzpon ov. V?asih tudi malo kondicijskega treninga med tednom ne bo škodilo. Enodnevno daljšo turo raje razpotegnimo v dvodnevno s preno?itvijo v planinski ko?i. Od vzpona, pri katerem se gibljemo samo od enega mesta za po?itek do drugega, ne bomo imeli ?isto ni?. • Vzpon se za?ne in kon?a v dolini. 4. Pri poletnem zahajanju v gore nas ?aka znatno bolj pestro vremensko dogajanje: vro?ina, nevihte, vremenski preobrati. Na to mislimo pravi ?as. • Turo na?rtujmo tako, da ne bomo sredi najhujše vro?ine hodili po kakšnem južnem pobo?ju. Poskrbimo za lahka obla?ila in sen?no 1. V letošnji zimi je zapadlo v gorah zelo veliko snega. ?eprav sedaj zaš?ito pred soncem, uporabljajmo zaš?itne son?ne kreme. Izguba ta zaradi visokih temperatur in dežja kar hitro kopni, lahko na poteh, vode oz. dehidracija je v gorah resen problem. Na ra?un hrane raje vzemimo malo ve? pija?e. Pijmo, še preden postanemo žejni, na ki potekajo po severnih pobo?jih gora ali pre?kajo grape, še dolgo krajše presledke požirek, dva. naletimo na zasnežene odseke. Sneg je tam trd in se šele ?ez dan • Popoldanske nevihte so spomladi in poleti pogost pojav v malo zmeh?a, zato upoštevajte tele napotke: • Pri pre?kanju snežiš? z iztekom, nevarnim ob zdrsu, obvezno gorah. Spremljajmo vremensko napoved, prilagodimo na?rt ture tako, da bomo do 12. ure že na vrhu. Turo za?nimo raje kakšno uro uporabljajmo cepin in dereze. Ob morebitnem zdrsu se bomo na prej. Opazujmo dogajanje v ozra?ju: smer vetra, soparo, nevihte v strmejšem snežiš?u tudi s cepinom težko zaustavili zaradi trdega daljavi, naelektrenost ozra?ja – in prekinimo turo, takoj ko zaslutimo snega in rahlo valovite površine. Uporabimo vrv in pravilno tehniko poslabšanje. varovanja. ?e te opreme nimamo, se takoj vrnimo po isti poti. Ne bodimo presene?eni, ?e bo avgusta v našem visokogorju Vsakršno improviziranje (z vejami, ostrimi kamni) je neu?inkovito in • zapadel sneg in bo padla temperatura pod lediš?e. Dobra obutev, zato nevarno. topla rezervna obla?ila, kapa, rokavice – vedno jih imejmo s seboj. • Na površini snega se naredijo vdolbinice, v katerih se zaV naših gorah je zaradi podhladitve umrlo znatno ve? ljudi poleti kot ustavi kamenje, ki daje lažno upanje varnosti. Tudi ?e stopamo pozimi. po tem kamenju, nam lahko kakšen kamen zdrsne ali pa kamenja preprosto zmanjka. 5. Vsako leto porabimo gorski reševalci veliko ur za iskalne akcije, • Zaradi segrevanja skal se na stiku med skalo in snegom zato za?ne sneg topiti in ustvarijo se razpoke, ki so v?asih globoke tudi • pred odhodom v gore obvestimo o cilju sorodnike, znance; ve? metrov. Na to moramo biti pozorni pri prehodu s snežiš?a na • se vpisujmo v vpisne knjige v planinskih ko?ah, na vrhovih; kopni del poti in obratno. • pustimo obvestilo o nameravani turi za vetrobranskim steklom • Pod snežiš?em pogostokrat te?e voda, ki tudi po?asi raztasvojega avtomobila; plja sneg. Ustvarja cele tunele z v?asih zelo tankim stropom. Še en • ?e na markirani planinski poti dalj ?asa ne vidimo nobene razlog ve? za varovanje z vrvjo. • Na za?etku poletne sezone izbirajmo poti, ki vodijo na vrhove markacije, je to znak, da smo zašli, zato se vrnimo po isti poti do zadnje markacije in tam poiš?imo pravo nadaljevanje; po južnih pobo?jih. • v nahrbtniku imejmo vedno baterijsko svetilko, saj se kljub še • O stanju na poteh se pozanimajmo pri oskrbnikih planinskih tako dobri pripravljenosti in na?rtovani turi v?asih rado kaj zalomi in ko?, planinskih društvih, ki oskrbujejo poti, ali na spletu. tura se nepri?akovano zavle?e v no?. 2. Na za?etku poletne sezone je na planinskih poteh še zelo veliko kamenja, ki so ga tam odložili plazovi ali pa se je odkrušilo od sten. 6. Vsako leto se pove?uje število gorskih nesre? zaradi bolezni. Zima je pustila sledove tudi na tehni?nih varovalih na poteh – klinih, Izbiro ture prilagodite svojemu zdravstvenemu stanju, pri kroni?nih boleznih se posvetujete s svojim zdravnikom. Ne hodimo v gore jeklenicah, ... zato: • pri hoji ?im manj prožimo kamenje (posebno pozorni bodimo bolni, da bi tam ozdraveli. Kadar se v gorah zaradi tega ali kakega drugega razloga zgodi nesre?a, na to, kadar uporabljamo pohodne palice) in hodimo po notranjem • zavarujmo sebe in ponesre?enca pred možnostjo nadaljnjih robu poti; poškodb (zaradi zdrsa, padajo?ega kamenja ...); • uporabljajmo zaš?itno ?elado, saj nas ne le varuje pred ponesre?encu nudimo prvo pomo? (komplet za prvo pomo? padajo?im kamenjem, ampak tudi zaš?iti glavo pri morebitnem pad- • cu (poškodbe glave so po pogostosti poškodb pri gorskih nesre?ah naj bo vedno v nahrbtniku); • sporo?imo na telefonsko številko 112 podatke o nesre?i (kdo na tretjem mestu, po resnosti poškodb pa na prvem); kli?e, kaj se je zgodilo, kdo je poškodovan, kakšne poškodbe ima, • ne zaupajmo slepo varovalom na poti in se ne obešajmo brezskrbno nanje, ampak najprej ocenimo njihovo stanje na pogled, kje in kdaj se je zgodila nesre?a, kakšne so vremenske razmere in kakšno je mesto, kjer je poškodovanec); potem pa še preizkusimo njihovo trdnost (ker so jeklenice lahko • poškodovanega zaš?itimo pred izgubo telesne toplote – prednatrgane, uporabljajmo zaš?itne rokavice). vsem glavo (kapa, kapuca) in trup (alu folija); • ?e ni signala telefonskega omrežja, poskušajmo s svetlobnimi 3. Najve? nesre? v gorah se zgodi med eno in tretjo uro popolali slišnimi znaki (z oddajanjem 6-krat na minuto) pritegniti pozornost dne – torej v glavnem pri sestopu. Glavna vzroka sta fizi?na in drugih obiskovalcev gore. Nekaj napotkov za gibanje v gorah 12 Jani Bele Komisija za informiranje in analize