HVala za staro molitev
4
Piše: Lucija Praprotnik
Oziraje nazaj, v preteklost, ugotavljam, da je veliko ljudi, ki mi je kaj pomenilo, že odšlo v nebesa. Žalosti me, strah me je smrti, šibka je moja vera, saj se vedno znova pojavljajo dvomi. Ugotavljam, kako hitro pozabi človek lepe stvari, zdi se, da le grdi spomini ostanejo.
Pa vendar ni tako.
Čeprav sem že skoraj pozabila, kako je izgledal njihov obraz, se še vseeno poskušam spomniti česa dobrega. Da bom lahko svojim vnukom povedala, da so bili moji stari starši dobri ljudje.
Spominjam se dveh molitev moje ome Milke. Nikoli ju nisem nikjer zasledila, kot otroka pa sta me ju naučila moja starša. Molitvi gresta takole: